Pojdi na vsebino

Aerob

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi

Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont[1]) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.[2] Nasprotje predstavljajo anaerobi (anaerobni organizmi), ki za svojo rast ne potrebujejo kisika, nekateri pa se na prisotnost kisika odzovejo negativno ali zaradi tega plina celo odmrejo.[3] Opazna prednost aerobnih organizmov je aerobno dihanje, ki je z energijskega in ekonomičnega vidika uspešnejše kot anaerobno dihanje.[4] Med aerobe sodijo številni dobro poznani večceličarji, kot so denimo rastline in živali, aerobne presnove pa se poslužujejo tudi nekateri mikroorganizmi (določene glive, bakterije ipd.).[5]

Razvrščanje

[uredi | uredi kodo]

Glede na odnos do kisika poznamo različne tipe organizmov:

Določanje tipov aerobov je mogoče z gojitvijo v tekoči kulturi, saj je za vsako skupino značilen točno določen položaj v epruveti:[7]

Anaerobne in aerobne mikrobe lahko razvrščamo po njihovi razporeditvi v prilagojenem tekočem gojišču.
  1. Obvezne (obligatne) aerobne bakterije se v velikih količinah zberejo na zgornji strani epruvete, da lahko na tak način pridobijo kar največ kisika, ki ga na drugih mestih gojišča ni ali se nahaja v manjši koncentraciji.[7]
  2. Obvezne (obligatne) anaerobne bakterije se vedejo obratno, saj se vrha epruvete zaradi toksičnosti kisika izogibajo, največ pa se jih zbere na spodnjem delu, kjer je koncentracija kisika najmanjša.[7]
  3. Fakultativne anaerobne bakterije lahko rastejo tako s kot tudi brez kisika, saj lahko energijo presnavljajo bodisi aerobno bodisi anaerobno. V epruveti se agregirajo predvsem na vrhu, ker aerobno dihanje generira več ATP kot fermentacija in anaerobno dihanje.[7]
  4. Mikroaerofilne vrste so aerobi, ki se v največji količini nahajajo na zgornji polovici epruvete, a ne na samem vrhu, ker jim zadostujejo že majhne koncentracije kisika (izpostavljenost previsokim koncentracijam kisika je lahko za tovrstne bakterije celo strupena).[7]
  5. Porazdelitev aerotolerantnih bakterij je raznolika, saj na njo prisotnost kisika nima vpliva (njihova presnova je v osnovi anaerobna, a jim prisotnost kisika ne škodi). Zatorej so tovrstne bakterije najpogosteje enakomerno porazdeljene po epruveti.[7]

Presnova glukoze

[uredi | uredi kodo]

Dober primer je oksidacija monosaharida glukoze, ki poteče v okviru aerobnega dihanja, znanega pod imenom celično dihanje:[8]

C6H12O6 + 6 O2 + 38 ADP + 38 P→ 6 CO2 + 44 H2O + 38 ATP

Pri tem procesu, ki ga navadno delimo v tri sklope biokemijskih reakcij (glikoliza, Krebsov cikel in oksidativna fosforilacija), se kemična energija kisikovih molekul[9] ter hranil pretvarja v molekule adenozina trifosfata (ATP) in odpadne produkte.[10]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Termania - Sopomenke 1.0 - Slovar sopomenk sodobne slovenščine - aerob«. www.termania.net. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  2. »Definition of AEROBE«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 28. decembra 2021.
  3. 3,0 3,1 Hentges DJ (1996). »17: Anaerobes:General Characteristics«. V Baron S (ur.). Medical Microbiology (4 izd.). Galveston, Texas: University of Texas Medical Branch at Galveston. PMID 21413255. Pridobljeno 24. julija 2016.
  4. Metals, Microbes, and Minerals - The Biogeochemical Side of Life. Kroneck, Peter, Sosa Torres, Martha, Walter de Gruyter GmbH & Co. KG (1. Auflage izd.). Berlin. ISBN 978-3-11-058890-3. OCLC 1201187551.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  5. »What Are Aerobic Organisms? - Definition & Examples«. study.com. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  6. 6,0 6,1 6,2 Kenneth Todar. »Nutrition and Growth of Bacteria«. Todar's Online Textbook of Bacteriology. str. 4. Pridobljeno 24. julija 2016.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 »Anaerobes - Types of Bacteria, Classification and Examples«. MicroscopeMaster. Pridobljeno 28. decembra 2021.
  8. Chauhan, B. S. (2008).Principles of Biochemistry and Biophysics". Laxmi Publications, p. 530. ISBN 978-8131803226
  9. Schmidt-Rohr, Klaus (11. februar 2020). »Oxygen Is the High-Energy Molecule Powering Complex Multicellular Life: Fundamental Corrections to Traditional Bioenergetics«. ACS Omega. Zv. 5, št. 5. str. 2221–2233. doi:10.1021/acsomega.9b03352. PMC 7016920. PMID 32064383.
  10. Bailey, Regina. "Cellular Respiration". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-05-05.