Pojdi na vsebino

Fanny in Alexander

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fanny in Alexander
RežijaIngmar Bergman
ProdukcijaJörn Donner
ScenarijIngmar Bergman
VlogePernilla Allwin
Bertil Guve
Jan Malmsjö
Börje Ahlstedt
Anna Bergman
Gunn Wållgren
Kristina Adolphson
Erland Josephson
Mats Bergman
Jarl Kulle
GlasbaDaniel Bell
FotografijaSven Nykvist
MontažaSylvia Ingemarsson
Studio
DistribucijaSandrew Film & Teater (Švedska)[2]
Gaumont (Francija)
Datum izida
17. december 1982[3]
Dolžina
188 minut[4]
DržavaŠvedska
Francija
Zahodna Nemčija[5]
Jezikšvedščina
nemščina
Proračun6 milijonov USD[6]
Dohodek bruto6,7 milijona USD[5]

Fanny in Alexander (švedsko Fanny och Alexander) je koprodukcijski zgodovinsko dramski film iz leta 1982, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij Ingmar Bergman. Zgodba se osredotoči na brata in sestra v večji družini v Uppsali[7][8][9][10][11] na Švedskem v 1900-tih. Po smrti njunega očeta (Allan Edwall) se mati (Ewa Fröling) ponovno poroči z uglednim škofom (Jan Malmsjö), ki postane nasilen do Alexandra zaradi njegove bujne domišljije. Bergman je načrtoval to kot svoj zadnji film pred upokojitvijo in scenarij je delno avtobiografski. Liki Alexandra, Fanny in očima Edvarda temeljijo na Bergmanu samem, njegovi sestri Margareti in očetu Eriku Bergmanu. Večji del prizorov so posneli v Uppsali. Obenem so posneli tudi dokumentarni film Dokument Fanny och Alexander o snemanju filma.

Produkcija filma je bila prvotno zamišljena v obliki miniserije, ki je bila po montaži dolga 312 minut, za predvajanje v kinematografih so jo skrajšali na 188 minut in ta različica je bila tudi izdana prva. Tudi televizijsko različico so izdali kot film in obe prikazovali v svetovnih kinematografih. Dalja različica je eden najdaljših filmov v zgodovini. Filma različica pa je naletela na dobre ocene kritikov. Na 56. podelitvi je bil film nominiran za šest oskarjev, osvojil pa nagrade za najboljši tujejezični film, fotografijo, scenografijo in kostumografijo. Nominiran je bil tudi za tri nagrade BAFTA, od katerih je bil nagrajen za najboljšo fotografijo, ter dva zlata globusa, od katerih je bil nagrajen za najboljši tujejezični film.

Vloge

[uredi | uredi kodo]
Ekdahlova hiša
škofova hiša
Jacobijeva hiša
gledališče

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Vermilye, Jerry (2006). Ingmar Bergman: His Life and Films. Jefferson, North Carolina and London: McFarland & Company Publishers. str. 41. ISBN 1476612706.
  2. Steene, Birgitta (2005). Ingmar Bergman: A Reference Guide. Amsterdam: Amsterdam University Press. str. 435. ISBN 9053564063 – prek Google Books.
  3. »Fanny och Alexander (1982)« (v švedščini). Swedish Film Database. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
  4. »Fanny and Alexander (1982)«. British Film Institute. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
  5. 5,0 5,1 »Fanny and Alexander«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
  6. Steffen, James. »Fanny and Alexander«. Turner Classic Movies. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
  7. Ebert, Roger (5. december 2004). »Fanny and Alexander«. RogerEbert.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
  8. Haenni, Barrow & White 2014, str. 231.
  9. Canby, Vincent (17. junij 1983). »Movie Review: Fanny and Alexander (1982)«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2013. Pridobljeno 26. februarja 2012.
  10. Kempley, Rita (1. julij 1983). »Bergman's 'Fanny and Alexander'«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
  11. Gado, Frank (1986). The Passion of Ingmar Bergman. Duke University Press. str. 496. ISBN 978-0-822-30586-6.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]