Pojdi na vsebino

Bitka pri Custozzi (1848)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Custozzi
Del prve italijanske vojne za neodvisnost

Bitka pri Custozi
Datum24. julij – 25. julij 1848
Prizorišče
Izid Avstrijska zmaga
Udeleženci
Kraljevina Sardinija Avstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Karel Albert Avstrijsko cesarstvo Josef Radetzky
Moč
22,000 vojakov 33,000 vojakov
Žrtve in izgube
neznano neznano

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert. V bitki je Rodetzky porazil sardinsko vojsko, ki je bila zaradi poraza prisiljena skleniti premirje.

Ozadje

Marca 1848 so meščani Milana uprli avstrijskim oblastem in zaćeli vseplošno vstajo, ki se kmalu razširila po vsej Lombardiji. Sardinski kralj Karel Albert je kmalu podprl upornike in Avstrijskemu cesarstvu napovedal vojno 23. marca 1848 napovedal vojno. Kmalu je tudi v Benetkah izbruhnil upor, v katerem so meščani prevzeli oblast nad mestom in izgnali avstrijsko oblast. Avstrijski feldmaršal Radetzky umaknil svoje sile iz Milana v obrambne položaje, ki je temeljil na štirih trdnjavah znanih kot Quadrilateral: Verona, Mantova, Peschiera in Legnago. Peschiero so sardinske čete po krajšem obleganju zavzele, vendar pa je Radetzky dobil težko pričakovane okrepitve in se pripravljal za protinapad.

Bitka

V juliju, je Karel Albert vodil svojo vojsko čez reko Mincio, da bi zasedel strateško pomembno mesto Custoza. Radetzky je zato ukazal odločilen protinapad. V dvodnevni bitki, so sardinske čete utrpele hud poraz. Obe strani sta utrpele hude izgube, saj vsaka vojska je izgubila več kot polovico svojih vojakov.

Posledice

Poraz pri Custozzi je potisnil sardinske čete iz Lombardije in prisil Piemont v podpis mirovne pogodbe. Vojna se je nadaljevala 21. marca 1849, ko je Piemondt (Sardinija) spet napovedal vojno. Že 23. marca pa so jih pri Novari hudo porazile avstrijske čete pod poveljstvom Radetzkega. Piemont je bil zato prisljen v podpis neugodne mirovne pogodbe. Zaradi izgubljene vojne se je sardinski kralj Karel Albert odpovedal prestolu v korist svojega sina, Viktorja Emmanuela, kasnejšega prvega kralja združene Italije. Do avgusta je Radetzky obnovil avstrijsko oblasti v vseh italijanskih pokrajinah Avstrijskega cesarstva.

Viri

  • Battle of Custoza (1848), Encyclopædia Britannica

Glej tudi