Pojdi na vsebino

Ljulka AL-7

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ljulka AL-7F

Ljulka AL-7 je turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem, ki ga je razvil Arkhip Mihailovič Ljulka. Razvit je bil za pogon bombnika Il-54, pozneje pa tudi za Su-9 'Fishpot' in Tu-128 'Fiddler'. Aprila 1956 je Suhoj S-1 z motorjem AL-7F presegel Mach 2. Reaktivni leteči čoln Berijev Be-10 je uporabljal različico brez dodatnega zgorevanja.

Specifikacije (AL-7F)

[uredi | uredi kodo]
  • Tip: turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
  • Dolžina: 6650 mm
  • Premer: 1300 mm
  • Teža: 2010 kg (4430 lb)
  • Kompresor: 9-stopnejski aksialni
  • Največji potisk: 67,1 kN (15075 lbf) suh, 98,1 kN (22050 lbf) z dodatnim zgorevanjem
  • Tlačno razmerje: 9,5:1
  • Temperatura ob vstopu v turbino: 860 °C (1580 °F)
  • Specifična poraba goriva:
  • 95,0 kg/(h·kN) (0,94 lb/(h·lbf)) prosti tek
  • 98,9 kg/(h·kN) (0.97 lb/(h·lbf)) vojaška moč
  • 229,0 kg/(h·kN) z dodatnim zgorevanjem
  • Razmerje potisk/teža: 3,4

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Gunston, Bill. World Encyclopedia of Aero Engines. Cambridge, England. Patrick Stephens Limited, 1989. ISBN 1-85260-163-9

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]