Pojdi na vsebino

Ivan Šprajc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 23:24, 27. julij 2013 od Ipos (pogovor | prispevki) (n)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Ivan Šprajc
Portret
Rojstvo1955
Maribor, Jugoslavija
Bivališče SFRJ
Slovenija
Narodnost slovenska
Področjaarheologija in etnologija
UstanoveZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Alma materUniverza v Ljubljani (diploma 1982) Neodvisna narodna univerza Mehike (doktorat 1997)
Poznan postrokovnjak za majevsko kulturo slovenski Indiana Jones[1]

Ivan Šprajc, slovenski arheolog in etnolog, * 1955, Maribor.

Življenje

Ivan Šprajc je rojen v Mariboru, Po končani gimnaziji se je vpisal na študij arheologije in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v času študija se je zanimal za ameriške kulture. Diplomiral je leta 1982.[2] Leta 1985 je v sklopu mednarodne izmenjave študentov zaprosil ter dobil enoletno štipendijo za podiplomsko izpopolnjevanje na nacionalni mehiški univerzi.[3] Leta 1989 je magistriral iz zgodovine in etnozgodovine na Narodni šoli za antropologijo in zgodovino v Mehiki. Od leta 1992 do leta 2000 je delal kot raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za antropologijo in zgodovino v Ciudadu de México. Leta 1997 je doktoriral iz antropologije na Neodvisni narodni univerzi v Mehiki.[4] Zdaj pa dela kot predstojnik, znanstveni svetnik na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.[5] Leta 2003 je prejel priznanje Zlati znak ZRC SAZU. [6]

Znanstveno delo Ivana Šprajca je že vrsto let osredotočeno na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Šprajc je opravil obsežne raziskave o pojmovanjih, povezanih s planetom Venero v mezoameriškem pogledu na svet, in o praktičnem in religioznem pomenu astronomskih orientacij v predšpanski arhitekturi.[7] Njegov znanstveni opus obsega več monografskih publikacij in vrsto člankov, objavljenih v mednarodnih revijah in zbornikih. Med letoma 1996 in 2008 je vodil sedem raziskovalnih odprav v mehiški zvezni državi Campeche v osrednjem delu polotoka Jukatan, kjer je njegova ekipa odkrila številna dotlej neznana arheološka najdišča, med drugim ostanke velikih urbanih središč z monumentalno arhitekturo, skulpturami, reliefi in napisi. Tako je odprava pod njegovim vodstvom leta 2004 na novo odkrila majevsko mesto Oxpemul, ki ga je leta 1934 odkrila odprava Karla Rupperta, a je zatonilo v pozabo.

Junija 2013 je bila obljavljena novica, da je mednarodna skupina arheologov pod Šprajcevim vodstvom v težko prehodnem območju Calakmul na polotoku Jukatan odkrila ostanke starodavnega majevskega mesta, ki je s površino več kot 22 hektarev in ostanki številnih stavb doslej največja poznana majevska naselbina na tem območju. Mesto je staro približno 1400 let.[8] Na celotnem področju so ohranjene številne piramide, igrišča in oltarji. Največja piramida pa je visoka kar 23 metrov. V mestu naj bi po prvih informacijah živelo 30.000–40.000 ljudi. Mesto je bilo verjetno zapuščeno okrog leta 1000, domnevno zaradi demografskega pritiska, spremembe klime, vojn in upornikov. Prve namige, da bi se sredi gozda lahko skrivalo kaj več, so jim izdale 15 let stare fotografije, posnete iz zraka. Arheologi so potrebovali tri tedne, da so do domnevnega najdišča očistili pot, raziskovali pa so šest tednov.[9]

Mesto so poimenovali Chactún, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen oziroma Velika skala.[10] Odpravo je odobril Nacionalni mehiški inštitut za antropologijo in zgodovino. Finančno pa jo je podprla tudi ameriška neprofitna organizacija National Geographic Society. Ivan Šprajc je tudi edini Slovenec, ki je od omenjene organizacije dobil raziskovalno štipendijo in sicer za ponovno odkritje majevskega mesta Oxpemul.[11] Leta 2008 je bil o njegovem delu posnet dokumentarni film z naslovom Skrivnosti Yucatana – Zid kraljev.[12]

Bibliografija

  • Šprajc, Ivan. Quetzalcóatlova zvezda : planet Venera v Mezoameriki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. ISBN 961-6568-38-8. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. Izgubljena mesta : arheološka iskanja v deželi Majev. Ljubljana: Modrijan, 2009. ISBN 978-961-241-331-6. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. Mehika pred Kolumbom. Ljubljana: Cankarjev dom, 2009. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. Orientaciones astronómicas en la arquitectura prehispánica del centro de México, (Colección científica, Serie Arqueología, 427). 1a ed. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia, 2001. ISBN 970-18-4180-8. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. Venus, lluvia y maíz : simbolismo y astronomía en la cosmovisión mesoamericana, (Colección científica, Serie Arqueología, 318). 1a reimpresión. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia, 1998. ISBN 968-29-5229-8. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. La estrella de Quetzalcóatl : el planeta Venus en Mesoamérica, (Arqueoastronomía). Mexico: Diana, 1996. ISBN 968-13-2947-3. (COBISS)
  • Šprajc, Ivan. Venus, lluvia y maíz : simbolismo y astronomía en la cosmovisión mesoamericana, (Colección científica, Serie Arqueología, 318). 1a ed. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia, 1996. ISBN 968-29-5229-8. (COBISS)

Viri in sklici

Glej tudi

Zunanje povezave

{{subst:#if:Šprajc, Ivan|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1955}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1955

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta LIVING

}}]]