Slovenski oktet
Slovenski oktet je nastal na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«. Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljeniško matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani dne 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc – in njihov prvi umetniški vodja Janez Bole – so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.
V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo preko štirideset pevcev in vsi so enako čutili veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali, in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu.
Slovenski oktet je po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji imel več kot 5000 samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 pa nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel Red zaslug za narod, leta 1996 pa Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.
Umetniško vodstvo ansambla je v letu 2000 prevzel dr. Mirko Cuderman. Tudi v sezoni – ki nam prinaša novo zgoščenko – je bil Slovenski oktet kar nekajkrat gost na številnih koncertnih odrih v bližnjem in daljnem svetu. Predvsem doma pa je doživljal hvaležen objem svojega najzvestejšega občinstva, kar je mlademu sestavu Slovenskega okteta v veliko radost in neprecenljivo spodbudo.
Slovenski oktet so:
Andrej Ropas, Vladimir Čadež – 1. tenor
Janez Triler, Rajko Meserko – 2. tenor
Jože Vidic, Primož Dekleva – bariton
Matej Voje, Janko Volčanšek – bas
[[Slika:]]
dr. Mirko Cuderman - umetniški vodja
Dirigent in muzikolog dr. MIRKO CUDERMAN je po končani teološki fakulteti v Ljubljani študiral na Dunaju na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1960 tudi doktoriral. Po vrnitvi v Ljubljano je bil do leta 1970 regens cori ljubljanske stolnice. Takrat pa ga je Slovenska filharmonija zaposlila kot vodja arhiva. Leta 1968 je ustanovil Consortium musicum, ki se kot vrhunski amaterski zbor že več kot tri desetletja posveča izvajanju vokalno instrumentalne in a cappella glasbe. V osemdesetih letih je sprejel mesto dirigenta Komornega zbora RTV Slovenija. V tem obdobju je postal tudi predavatelj za zborovsko literaturo, izvajalsko prakso in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na njegovo pobudo in pod okriljem Ministrstva za kulturo RS je bil leta 1991 ustanovljen Slovenski komorni zbor, katerega umetniški direktor in zborovodja je še danes. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj. Od leta 2000 je umetniški vodja Slovenskega okteta.