Slovenski oktet

Slovenski oktet je nastal na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.

Zgodovina

Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Roman Petrovčič, Tone Kozlevčar, Tone Petrovčič in Artur Šulc ter njihov prvi umetniški vodja Janez Bole so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.

V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo preko trideset pevcev in vsi so enako čutili veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu.

Nekdanji člani Slovenskega okteta:

1. tenor:

Gašper Dermota (1951-1966), Janez Lipušček (1951-1965), Rudolf Francl (1966-1967), Danilo Čadež (1966-1996), Jože Kores (1966-1978), Igor Ziernfeld (1978-1996), Andrej Ropas (1996-2010)

2. tenor:

Božo Grošelj (1951-1978) , Marij Kogoj (1951-1966) , Peter Ambrož (1966-1996, 1999-2000) , Marjan Trček (1992-1996, 2010 - ), Jože Banič (1978 -1992, 1996-1999)

Bariton :

Tone Kozlevčar (1951-1978) , Roman Petrovčič (1951-1960) , Andrej Štrukelj (1960-1978) , Samo Vremšak (1978) , Peter Bedjanič (1978-1996) , Tomaž Tozon (1978-1996) , Zdravko Perger (1996-2000) , Primož Dekleva (2000-2010)

Bas :

Tone Petrovčič (1951-1960) , Artur Šulc (1951-1960), Dragiša Ognjanović (1960-1967), Marjan Štefančič (1960-1992), Peter Čare (1966-1996), Borut Gorinšek (1991-1996), Juraj Pajanović (1996-2000), Armando Mariutti (2000) , Tomaž Zadnikar (2000-2002)

Umetniški vodje:

Janez Bole (1951-1957), Dr. Valens Vodušek (1957-1972), Darijan Božič (1972-1974), Anton Nanut (1974-1999), dr. Mirko Cuderman (2000-2008)

Nastopi in nagrade

Slovenski oktet je imel po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji več kot 6000 samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 pa nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel Red zaslug za narod, leta 1996 pa Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Od leta 2000 so izdali štiri zgoščenke:

Slovenske umetne in ljudske pemi*. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2002. (CD).

Buskelce*. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2005. (CD).

Pri farni cerkvici*. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2006. (CD).

Kaktus*. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2010. (CD)

Slovenski oktet danes

Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.

Pevci v Slovenskem oktetu so:

• Vladimir Čadež, Rajko Meserko – prvi tenor
• Marjan Trček, Janez Triler – drugi tenor
• Jože Vidic, Darko Vidic – bariton
• Matej Voje, Janko Volčanšek – bas

Zunanje povezave

• Domača stran Slovenskega okteta