Pojdi na vsebino

Slovenski oktet

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenski oktet
Portret
Osnovni podatki
Znan tudi kotSlovenski vokalni oktet, The slovenian mastersingers, The mastersingers of Slovenia, The Slovene octet, The Slovenian octet, Das Slowenische Oktett, Octet de Slovénie, L' Otteto Sloveno, Den Slovenske Oktett
Rojstvo
IzvorLjubljana
SlogiSlovenska narodna, ljudska in umetna pesem; Klasična glasba; Komorna glasba; Svetovna glasbena vokalna literatura
Leta delovanja27. september 1951 – danes
ZaložbaKD Slovenski oktet, samozaložba
ČlaniVladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek
Nekdanji članiGašper Dermota (1951-1966), Janez Lipušček (1951-1965), Rudolf Francl (1966-1967), Danilo Čadež (1966-1996), Jože Kores (1966-1978), Igor Ziernfeld (1978-1996), Andrej Ropas (1996-2010), Božo Grošelj (1951-1978), Marij Kogoj (1951-1966), Peter Ambrož (1966-1996, 1999-2000), Marjan Trček (1992-1996, 2010 - ), Jože Banič (1978-1992, 1996-1999), Tone Kozlevčar (1951-1978), Roman Petrovčič (1951-1960), Andrej Štrukelj (1960-1978), Samo Vremšak (1978), Peter Bedjanič (1978-1996), Tomaž Tozon (1978-1996), Zdravko Perger (1996-2000), Primož Dekleva (2000-2010), Tone Petrovčič (1951-1960), Artur Šulc (1951-1960), Dragiša Ognjanović (1960-1967), Marjan Štefančič (1960-1992), Peter Čare (1966-1996), Borut Gorinšek (1991-1996), Juraj Pajanović (1996-2000), Armando Mariutti (2000), Tomaž Zadnikar (2000-2002)
Spletna stranhttp://www.slovenski-oktet.si/, http://www.facebook.com/profile.php?id=100001424188787, http://www.youtube.com/user/slovenskioktet

Slovenski oktet je nastal na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.

Zgodovina

Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Roman Petrovčič, Tone Kozlevčar, Tone Petrovčič in Artur Šulc ter njihov prvi umetniški vodja Janez Bole so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.

Nekdanji člani

  • PRVI TENOR

Gašper Dermota (1951-1966), Janez Lipušček (1951-1965), Rudolf Francl (1966-1967), Danilo Čadež (1966-1996), Jože Kores (1966-1978), Igor Ziernfeld (1978-1996), Andrej Ropas (1996-2010)

  • DRUGI TENOR

Božo Grošelj (1951-1978), Marij Kogoj (1951-1966), Peter Ambrož (1966-1996, 1999-2000), Marjan Trček (1992-1996, 2010 - ), Jože Banič (1978-1992, 1996-1999)

  • BARITON

Tone Kozlevčar (1951-1978), Roman Petrovčič (1951-1960), Andrej Štrukelj (1960-1978), Samo Vremšak (1978), Peter Bedjanič (1978-1996), Tomaž Tozon (1978-1996), Zdravko Perger (1996-2000), Primož Dekleva (2000-2010)

  • BAS

Tone Petrovčič (1951-1960), Artur Šulc (1951-1960), Dragiša Ognjanović (1960-1967), Marjan Štefančič (1960-1992), Peter Čare (1966-1996), Borut Gorinšek (1991-1996), Juraj Pajanović (1996-2000), Armando Mariutti (2000), Tomaž Zadnikar (2000-2002)

  • UMETNIŠKI VODJE

Janez Bole (1951-1957), Valens Vodušek (1957-1972), Darijan Božič (1972-1974), Anton Nanut (1974-1999), Mirko Cuderman (2000-2008)

  • PREDSEDNIKI

Boris Trampuž (1951-1957), Bogdan Pogačnik (1957-1997), Anton Bebler (1997-2008)

Zasedbe

Povsem natačno vseh postav ni mogoče zapisati, saj so nekater pevci peli eno leto, spet drugi so v predvidevanju zamenjav obiskovali vaje že leto prej; menjava je sledila iz ene sezone v drugo, ki pa je bila v istem letu. Nekateri pevci so peli tudi v alternaciji.

  • 1951-1960

Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Šulc, Tone Petrovčič

  • 1960-1966

Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša Ognjanovič

  • 1967-1978

Danilo Čadež, Jože Kores, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Andrej Štrukelj, Tone Kozlevčar, Marjan Štefančič, Peter Čare

  • 1978

Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Samo Vremšak, Marjan Štefančič, Peter Čare

  • 1978-1991

Danilo Čadež Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marjan Štefančič, Peter Čare

  • 1991-1996

Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Marjan Trček, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Peter Čare, Borut Gorinšek

  • 1996-2000

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Jože Banič, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović

  • 2000

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Peter Ambrož, Jože Vidic, Matej Voje, Juraj Pajanović

  • 2000-2001

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Armando Mariutti

  • 2001-2002

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Tomaž Zadnikar

  • 2002-2010

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Janko Volčanšek

Nastopi

Slovenski oktet je imel po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji več kot 6000 samostojnih koncertov.

Nagrade, priznanja in odlikovanja

Diskografija

VINILNE PLOŠČE

  • Yugoslav folk songs/The Slovene octet from Ljubljana. Philips NOO 717 R, 1954 (LP, 25 cm).
  • Jugoslawische/Russische Volkslieder. Garantie (švicarsko podjetje), GC 610, okrog 1958. (LP, 25 cm).
  • Das Slowenische Oktet singt. Garantie, Grammoclub Ex Libris, GC 672, okrog 1958. (LP, 25 cm).
  • Ljetne igre-Festival Dubrovnik 1961. RTB, LP-I/F-0102, 1962. (LP, 25cm).
  • Folk songs of Slovenia/Slovenian octet. G et M Records, New York, N.Y., USA, 1963. (LP).
  • The "Slovenski oktet". Greyco Recording Co. Pittsburg, Pa., USA, GLPS 1012, 1963. (LP).
  • Nocoj, pa oh nocoj. Slovenski oktet, RTB BEOGRAD LPV 1246, 1964. (LP).
  • Slovenski oktet. RTB Beograd LP 1129, 1964. (LP).
  • Jacobus Gallus Carniolus: Moteti, Madrigali/Slovenski oktet. Mladinska knjiga, Ljubljana G/M 2, 1965. (LP, 25 cm).
  • Slovenske narodne pesmi. 10 pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana G/M 2, 1965. (LP, 25 cm).
  • Folk songs of Slovenia/The Slovenian octet. Greyko Recording Co., GLPS 1018, 1966. (LP).
  • Božične pesmi poje Slovenski oktet. Mladinska knjiga U-LP-16, 1966. (LP, 25cm).
  • Slovenski oktet. 4 pesmi, RTB, EP 17105, 1966, (LP, 15 cm, 45 obratov na minuto).
  • Slovenski oktet poje. 16 pesmi, Gallus, Mladinska knjiga, Ljubljana/Decca, Hamburg LP 41 stereo, založilo združeno podjetje Iskra, 1969. (LP, 30 cm).
  • Katrca, slovenske ljudske pesmi/Slovenski oktet. Glasbeno vodstvo Valens Vodušek, 14 pesmi, Helidon FLP 03-003 stereo in mono, 1970. (LP, 30 cm).
  • Sedem rož/Slovenski oktet. Glasbeno vodstvo Valens Vodušek, Helidon FLP 09-009 stereo in mono, 1972. (LP, 30 cm).
  • S pesmijo okrog sveta. Mednarodne ljudske pesmi za moški zbor. Helidon FLP 09-012 stereo, 1973. (LP, 30 cm).
  • Makedonska pravoslavna crkva Macedonian spiritual music. (XIX century) SOKOJ, POR-024. (LP).
  • Slovenski oktet 25 let. Album treh plošč, 48 pesmi, Helidon Ljubljana, FLP 09-018/1-3 (LP).
  • Slovenski oktet Nocoj in vselej. Založba kaset in plošč RTL LD 0700 STEREO SOKOJ. (LP).
  • The slovenian mastersingers of SLovenia Slovenski oktet. Založba kaset in plošč RTL, sodelovala Postojnska jama, LD 1470 STEREO SOKOJ. (LP).

KASETE

  • Ribniška/Slovenski oktet. Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana 001, 1970. (MC).
  • Bratci veseli vsi/Slovenski oktet. Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana 112, 1973. (MC).
  • Sedem rož/Slovenski oktet. Helidon K 15 00909, 1975. (MC).
  • S pesmijo okrog sveta. Helidon K 16, 01209, 1975. (MC).
  • Božične pesmi. Poje Slovenski oktet, orgle Hubert Bergant. Založba kaset in plošč RTL KD 0935 STEREO SOKOJ. (MC).
  • Slovenski oktet Nocoj in vselej. Založba kaset in plošč RTL. KD0700 (MC).
  • The Slovenski oktet Live from international Dubrovnik festival. Izdal Slovenski oktet. (MC).
  • Slovenian mastersingers from Yugoslavia Slovenski oktet. Založba kaset in plošč RTL, KD 1470. (MC).
  • Slovenski oktet Domovini. Založba kaset in plošč RTL KD 2057. (MC).

ZGOŠČENKE

  • Slovenski oktet in Nicolai Gedda. RTV Slovenija, ZKP 101182, Posnetek ORF, Glasbeni festival CARINTHISCHER SOMMER OSOJE-BELJAK, 15. julij 1990. (CD).
  • Slovenski oktet Domovini. RTV Slovenija, ZKP 100666. (CD).
  • Slovenski oktet-The mastersingers of Slovenia. Rtv Slovenija, ZKP 102479, Sponzor Postojnska jama, turizem, p. o. in HOT, hoteli-turizem, d.o.o., 1995. (CD).
  • Slovenski oktet. RTV Slovenija, ZKP 102387, 1995. (CD).
  • Slovenski oktet - Mojcej. Založba Helidon, 6790018, 1996. (CD).
  • Slovenski oktet - The mastersingers of Slovenia. RTV Slovenija, ZKP DD 0300, 1996. (CD).
  • Stokrat na zdravje - Slovenski oktet. RTV Slovenija, ZKP 104176. 1998. (CD).
  • Slovenski oktet - Nocoj in vselej - 50 let. RTV Slovenija, ZKP106484, 2001. (CD).
  • Slovenski oktet The Slovene octet Slovenske umetne in ljudske pesmi. Izdalo: Društvo Slovenski oktet, izdajo podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, generalni pokrovitelj: Krka, Ljubjana, 2003. (CD)
  • Buskelce. Založilo KD Slovenski oktet, izdajo zgoščenke so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Krka, d.d. Novo mesto, Sava, d.d., Kranj. Ljubljana 2005. (CD).
  • Pri farni cerkvici. Založilo: KD Slovenski oktet, pokrovitelj Krka, d.d., Novo mesto, Ljubljana 2006. (CD)
  • Pa se sliš. Posnetki arhiva Radia Slovenija, uredila Peter Bedjanič in Danilo Čadež, izid podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, RTV Slovenija ZKP Ljubljna, 2006. (CD).
  • Slovenski oktet. Arhivski posnetki Slovenskega okteta, posneto med leti 2002/2006. Založil KD Slovenski oktet, Ljubljana. (CD).
  • Janez Lipušček tenor operni odlomki in posnetki Slovenskega okteta s soli Janeza Lipuščka. Uredila Peter Bedjanič in Mojca Menart, izid podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, uredništvo za resno glasbo Programa Ars, RTV Slovenija, ZKP Ljubljana 2008. (CD). /11. Janez Bole-Nocoj pa oh nocoj; 12. O. Halma-Ej Hora, Hora; 13. Č. Šedlbauer: Teče voda, teče; 14. Kitajska narodna, arr. M. Lipovšek-Caj na jao; 15. S. Žarov-Monotono zvoni zvonček; 16. S. Žarov-Večerni zvon./
  • Društvo mrtvih pesnikov - Krog. Izdano v sodelovanju z VAL 202, Radio Slovenija, RTV Slovenija, ZKP, Ljubljana 2010. /13. Ti si vse./
  • Radovan Gobec - Skladatelj: Minljiv si.... Izdano v sodelovanju z Radio Slovenija, Program ARS, izbral in uredil Mitja Gobec, ploščo je finančno podprl Marjan Jesih, RTV Slovenija, ZKP, Ljubljana 2010. (CD). /17. 1. venček slovenskih napitnic za moški zbor, odlomek (1987) Slovenski oktet, umetniški vodja Anton Nanut, solo Eva Novšak-Houška - mezzosopran, Silvo Mihelčič - harmonika./
  • Kaktus. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2010. (CD).

Slovenski oktet danes

Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.

ZASEDBA

UMETNIŠKI VODJA

PREDSEDNIK

Drugi o Slovenskem oktetu

Slovenski oktet si je ob svoji ustanovitvi naložil težko, a lepo nalogo: nadaljevati bogato tradicijo zborovskega petja Slovencev, se pravi prikazovati visoko stopnjo vokalne produkcije in reprodukcije slovenskega in drugih narodov doma in v tujini, negovati kakovostno komorno poetje ter v izpiljeni interpretaciji povečati zanimanje za ljudsko in umetno petje.

Slovenski oktet poje že 60 let. V tem času je s čarobnim pritrkavanjem najbolj popolnega in hkrati najbolj občutljivega inštrumenta, človeškega glasu, privabil k obredu poslušanja milijonsko množico doma in po svetu. Sodobnemu človeštvu je na vseh petih celinah najbolj preprosoto, a hkrati globoko, polno in doživeto sporočil prvinske lastnosti glasbene govorice, ki ne glede na jezik in okolje, v katerem je nastala in iz katerega izvira, opaja človeško dušo in z izvirno močjo svojega bistva, saj sta človek in glasba dvojnost v enem in obenem nerazdružljiva enota od pradavnine do današnjega dne.

Slovenski oktet je dojel ključ te skrivnostne prvinske glasbene govorice in s svojim izvajanjem prenaša poslušalca k izvirom zvoka, torej k bistvu človekovega obstoja. Tako se z njegovim petjem lahko poistoveti vsakdo, ki mu je glasba v estetski užitek, v katerem se zrcali tudi del njene obrednosti, tesno povezane z življenjskim vsakdanom posameznika in skupnosti, iz katere izhaja.

Slovenski oktet je fenomen, ki mu ni primere v svetovnem razgledju poustvarjalnih ansamblov komorne zasedbe. Slovenski oktet poje temveč ustvarja in s svojim izvajanjem sklene s poslušalcem polno celoto. Občinstvo Slovenskega okteta med njegovim izvajanjem ne posluša, temveč poje skupaj z njim se hkrati s pevci poglablja v dejanskost skladbe, z njimi podoživlja zvok in interpretacijo; poslušalec se z oktetom preprosto zlije.

V tem je moč in edinstvenost Slovenskega okteta, da vsakega poslušalca pritegne k sebi in mu da občutek, da skupaj uživata darove glasbenega izraza.

In ker se to dogaja že več kot pol stoletja - tako v Sloveniji kot v svetu -, se je Slovenski oktet zakoreninil tako globoko v podzavest ljudskega čutenja, da je postal del kolektivnega bogastva slovenskega naroda in vsega človeštva. "...iskren, ljudsko pristen čustven izraz razume vsak, čeprav je s povsem druge celine in četudi jezika ne razume." (Bogdan Pogačnik: Japonski dnevnik 5, Delo, 26. 12. 1971)

Slovenski oktet je pojem, ki si je v slovenski kolektivni zavesti pridobil mesto, kakršno pripada Prešerno ali Cankarju v ožjem književnem in širšem kulturnem smislu, ali kakor ga ima Bled v krajinskem smislu ali Triglav v splošni simboliki slovenskega naroda.

Prav takšna ikona je Slovenski oktet.

Slovenski oktet je pojem za vzorno petje, za globoko, subtilno in mnogoplastno podoživljanje zborovske skladbe, za reprezentančno vizitko na najvišji protokolarni ravni, za toplo, sproščeno, igrivo in iskrivo poklepetavanje s poslušalci na pokoncertnih srečanjih. Kajti pri vseh generacijah Slovenskega okteta je bil in tudi je človeški dejavnik poln izjemnih odtenkov, ki prispevajo k celostni podobi ansambla in ga dvigujejo nad povprečje. Osem vrhunskih pevcev, ki ne skrivajo svojega človeškega obraza, ki se izražajo z lučmi in sencami, iz kakršnega je pač zgrajen vsak človeški značaj.

Druga plat fenomena je dejstvo, da so v Slovenskem oktetu vedno nadpovprečni pevci, s poudarjenimi človeškimi in značajskimi lastnostmi, ki so v oktetu dosegle svojo optimalno uravnoteženost. Zato so vedno dosegali izjemno zlitost glasov, izredno globoke in dognane interpretacije in nadpovprečno sposobnost pronicanja v tujo glasbeno oziroma zborovsko literaturo.

Zato ni bilo težko - s srcem na dlani - posredovati evropskemu in neevropskemu poslušalcu tisto, kar je sam želel slišati, ker se je ansamblu s svojo izjemno interpretativno nadarjenostjo in zmogljivostjo, sposobnostjo in pevsko disciplino hitro uspelo dokopati do bistva sporočila katerekoli glasbe. Ker je izraža prvinskost sàmo, je to prvinskost brez težav dojel tudi pripadnik slehernega naroda, rase in jezika katerekoli kulture in katerekoli omike, ki je poslušal Slovenski oktet. [1]

Zunanje povezave

Reference

  1. ↑ Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana 2007, str. 7.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenski_oktet&oldid=2814149«