Praška pomlad

Praška pomlad (češko Pražské jaro, slovaško Pražská jar) je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času Sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni. Začela se je 5. januarja 1968 ob prihodu reformista Aleksandra Dubčka na oblast, končala pa 21. avgusta 1968 z vdorom Sovjetskih čet in njenih zaveznikov v Varšavskem paktu na Češkoslovaško.

Reforme Praške pomladi so bile poskus zagotoviti dodatne državljanske pravice v smislu delne decentralizacije gospodarstva in demokratizacije. Med svoboščinami so bile med drugim omenjene tudi ukinitev omejitev tiska, govora in gibanja. Dubček je prav tako federaliziral državo na dve ločeni republiki; to je bila tudi edina sprememba, ki je preživela konec praške pomladi.

Reforme niso bile dobro sprejete pri Sovjetih, ki so po neuspelih pogajanjih poslali na Češkoslovaško več tisoč čet in tankov Varšavskega pakta ter okupirali državo. Medtem, ko je bilo po državi organiziranih več nenasilnih protestov vključno s protestnim samomorom študenta, pa po izrecnih navodilih vlade Alexandra Dubčka ni bilo nobenega vojaškega odpora. Narod je v tem času zajel velik emigrantski val. Češkoslovaška je ostala okupirana vse do leta 1990.

Po vdoru je država vstopila v obdobje normalizacije; politični nasledniki so povrnili politično in gospodarsko stanje, ki je prevladovalo pred prihodom Dubčka na čelo Komunistične partije. Gustáv Husák, ki je zamenjal Dubčka in prav tako postal predsednik države, je v prvotno stanje povrnil skoraj vse Dubčkove reforme.

Praška pomlad je postala ovekovečena v glasbi in literaturi, kot so dela Karla Kryla in Milana Kundere: Neznosna lahkost bivanja.

Ozadje

Alexander Dubček

Proces destalinizacije na Češkoslovaškem se je začel pod Antonínom Novotnýjem v zgodnjih 60-ih letih 20. stoletja nekoliko počasneje kot v večini preostalih socialističnih državah Vzhodnega bloka. Novotný je po zgledu Nikite Hruščova razglasil dovršitev socializem in novo ustavo,, po kateri je država sprejela ime Češkoslovaška socialistična republika (ČSSR). Spremembe so bile kljub temu počasne; rehabilitacija žrtev stalinizma, kot so bile tiste obsojene na Procesu s Slánskym se je začela leta 1963, končala šele leta 1967. Ob rahljanju zakonov strogega režima je Zveza češkoslovaških pisateljev oprezno začela uprizajati nezadovoljstvo, v njihovem časopisu Literární noviny pa so člani predlagali , da bi morala literatura biti neodvisna os partijske doktrine.

Junija 1967 je majhna skupina čeških pisateljev začela simpatizirati z radikalnimi socialisti, zlasti z Ludvíkom Vaculíkom, Milanom Kundero, Janom Procházko, Antonínom Jaroslavom Liehmom, Pavlom Kohoutom in Ivanom Klímo. Nekoliko mesecev kasneje je bilo na partijskem srečanju odločeno o administrativnih dejanjih proti pisateljem, ki so odprto izrazili podporo reformaciji. Ker je ta prepričanja držala zgolj peščica ljudi v Zvezi, je bilo ostalim članom zaupano discipliniranje njihovih kolegov. Nadzor nad časopisom Literární noviny in več drugimi založbami je bil prenešen na Ministrstvo za kulturo, te poteze so odobrili tudi člani partije, ki so kasneje postali glavni reformatorji, vključno z Dubčkom.

ČSSR je bila v tem obdobju podvržena gospodarskemu nazadovanju. Sovjetski model industrializacije je nanjo vplival bolj skromno. Država je bila že pred drugo svetovno vojno dokaj industrializirana, tako da je ta model deloval zgolj na manj razvite ekonomije. Poskus Novotnýja pri restrukturiranju gospodarstva - novi gospodarski model iz leta 1965 - je spodbudil naraščajoče zahteve tudi v političnih reformah.

Do leta 1967 je Antonín Novotný izgubil podporo. Prvi sekretar regionalne Slovaške komunistične partije Alexander Dubček in ekonomist Ota Šik sta ga izzvala na srečanju Centralnega komiteja, na katerem je Dubček med drugim povabil v Prago sovjetskega predsednika Leonida Brežnjeva. Slednji je bil presenečen nad obsegom opozicije proti Novotnýju in podprl njegovo odstranitev s položaja prvega sekretarja Partije. S 5. januarjem 1968 je na ta položaj prišel Alexander Dubček. 22. marca 1968 je Novotný odstopil tudi s položaja predsednika države, na njegovo mesto pa je prišel Ludvík Svoboda, ki je kasneje odobril reforme.

Liberalizacija in reforme

Češkoslovaška javnost ni vedela ničesar o znotrajpartijskih bojih. Zgodnjih znamenj sprememb je bilo le malo. Ko je član Prezidijuma Komunistične partije Josef Smrkovský podal intervju za Rudé Právo, je v članku "Kaj leži pred nami" vztrajal pri tem, da bo Dubčkovo imenovanje na januarskem Plenumu še nadalje sledilo ciljem socializma in vzdrževalo naravo delavskega razreda Komunistične partije.

Aprila je Dubček lansiral "program dejanj" liberalizacije, ki je vključeval naraščajočo svobodo tiska, govora in gibanja, z gospodarskim poudarkom na potrošno blago in možnost večstrankarske vlade. Program je bil osnovan na pogledu, da socializem ne more pomeniti le osvobajanja delavskega razreda, pač pa mora postaviti pogoje za polnejše osebnostno življenje kot katerakoli buržoazna demokracija. Program naj bi omejil tudi moč tajne policije in poskrbel za federalizacijo države na dva enakovredna naroda. Program je prav tako pokrival zunanjo politiko, vključujoč tako vzdrževanje dobrih odnosov z zahodnim svetom kot tudi sodelovanje s Sovjetsko zvezo in ostalimi komunističnimi državami. Govoril je o desetletni tranziciji, skozi katero bi bile omogočene demokratične volitve in nova oblika demokratičnega socializma bi nadomestila status quo.

Izvajalci osnutka Programa so bili pri tem pazljivi, da niso kritizirali dejanj povojnega komunističnega režima, le opozorili so na izživeto politiko. Na primer, povojni položaj je zahteval »centralistične in administrativne metode« za boj proti preostankom buržoazije." Ker so bili »nasprotujoči razredi« poraženi z doseženim socializmom , te metode niso bile več potrebne. Reforma je bila potrebna, tako Program, za češkoslovaško gospodarstvo, da se pridruži »znanstveno-tehnični revoluciji v svetu« in ne, da se naslanja na stalinistično težko industrijo, delavsko moč in surovine. Nadalje, ker so bili notranji razredni boji premagani, so lahko delavci sedaj polno nagrajeni za njihove kvalifikacije in tehnične spretnosti brez nasprotovanja marksizmu-leninizmu. Program je predlagal, da se mora nujno zagotoviti, da bodo pomembne pozicije »zapolnjene s sposobnimi, izučenimi socialističnimi strokovnimi kadri«, zato da se lahko tekmuje s kapitalizmom.

Čeprav je Program dejanj bil dogovorjen, da se reforme izvajajo pod nadzorom Komunistične partije, pa je javni pritisk narekoval takojšnje reforme. Radikalni elementi so postali glasnejši: po formalni ukinitvi cenzure 26. junija 1968 se je v tisku pojavila proti-sovjetska polemika, socialni demokrati so začeli oblikovati ločeno stranko, ustanovljeni so bili novi neodvisni politični klubi. Partijski konzervativci so zahtevali represivne mere, vendar je Dubček svetoval zmernost in dal ponovno poudarek na vodstvo Partije. Na Prezidiju Komunistične partije aprila je Dubček oznanil politični program »socializem s človeškim obrazom«.. V maju je naznanil, da bo 14. Kongres Komunistične partije sklican 9. septembra. Kongres naj bi vključil Program dejanj v statut Partije, osnoval Zakon o federalizaciji in izvolil novi Centralni komite.

Dubčkove reforme so zagotavljale svobodo tiska, prvič so bili dovoljeni politični komentarji v prevladujočih medijih. Ob upadu konkurenčnega izvoznega blaga v času Praške pomladi so Dubčkove reforme načrtovale rešitev teh problemov z mešanjem planskega in tržnega gospodarstva. Znotraj Partije so bila mnenja okoli tega deljena, določeni ekonomisti so želeli bolj mešano gospodarstvo, medtem ko so drugi zahtevali pretežno ohranitev socialističnega gospodarstva. Dubček je nadaljeval s poudarkom na pomembnosti gospodarskih reform, da se nadaljujejo pod nadzorom Komunistične partije.

27. junija je Ludvík Vaculík, vodeči pisatelj in novinar, objavil manifest z naslovom »Dvatisoč besed«. Izrazil je skrb okoli konzervativnih elementov znotraj Partije in tako imenovanih »tujih« sil. Vaculík je pozval ljudi k izvršitvi reformnega programa. Dubček, Prezidij, Nacionalna fronta in kabinet so ta manifest napovedali.

Sovjetska reakcija

Leonid Brežnjev

Začetna reakcija znotraj komunističnega bloka je bila mešana. Madžarski generalni sekretar János Kádár je podprl Dubčkovo imenovanje v januarju, vendar pa je Leonidu Brežnjevu in ostalim naraščala zaskrbljenost okoli reform, ki bi lahko oslabile položaj Bloka v času hladne vojne.

23. marca so voditelji »Varšavskih pet« (ZSSR, Madžarska, Poljska, Bolgarija in [[Vzhodna Nemčija) na srečanju v Dresdenu spraševali češkoslovaško delegacijo okoli načrtovanih reform in namignili, da bo kakršenkoli govor okoli demokratizacije naletel na njihove kritike. Władysław Gomułka in János Kádár sta bila manj zaskrbljena z reformami kot takimi kot s skrbjo, da bi lahko položaj na Češkoslovaškem postal podoben »prologu k Madžarski kontrarevoluciji« leta 1956.

Sovjetsko vodstvo je poskušalo ustaviti oziroma omejiti spremembe na Češkoslovaškem skozi vrsto pogajanj. Sovjetska zveza je soglašala z bilateralnimi pogovori v juliju v Čierni nad Tisou (v blićini slovaško-sovjetske meje). Na srečanju je Dubček ob obljubi k zavezi z Varšavskim paktom in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč branil program reform. Vodstvo njegove Partije je bilo pri tem razdeljeno na odločne reformatorje (Josef Smrkovský, Oldřich Černík in František Kriegel), ki so podprli Dubčka, in konzervativce (Vasil Biľak, Drahomír Kolder in Oldřich Švestka), ki so sprejeli protireformistično stanje. Brežnjev se je ob vsem tem odločil za kompromis. Delegati češkoslovaške partije so morali potrditi zavezanost Varšavskemu paktu in obljubiti krotitev protisocialističnih gibanj, preprečiti delovanje Češkoslovaške socialno demokratske stranke in izvršiti učinkovitejši nadzor nad tiskom. Sovjeti so se sporazumeli za umik svojih vojaških enot, ki so bile na Češkoslovaškem po manevrih v juniju in dovolili partijski Kongres za 9. september.

3. avgusta so se predstavniki Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške srečali v Bratislavi, kjer so podpisali deklaracijo. Slednja je potrdila neomajano zvestomu marksizmu - leninizmu in delavskemu internacionalizmu ter razglasila neizprosen boj proti buržoazni ideologiji ter vsem protisocialističnim silam. Sovjetska zveza je izrazila svojo namero o posredovanju v državi Varšavskega pakta, če bi bil »buržoazni« sistem v njej vzpostavljen. Po Bratislavski konferenci so sovjetske enote zapustile ozemlje Češkoslovaške, vendar ostale vzdolž njenih meja.

Viri

• Aspaturian, Vernon (1980-04-01). Eurocommunism Between East and West. Indiana Univ Pr. ISBN 0253202485. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
• Chafetz, Glenn (1993-04-30). Gorbachev, Reform, and the Brezhnev Doctrine: Soviet Policy Toward Eastern Europe, 1985–1990. Praeger Publishers. ISBN 0275944840. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Christopher, Andrew (2005). The World Was Going Our Way: The KGB and the Battle for the Third World. Basic Books. ISBN 0465003117. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
• Cook, Bernard (2001-01-10). Europe Since 1945: An Encyclopedia. Routledge. ISBN 0815313365. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Despalatović, Elinor. Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity. Penn State Press. ISBN 0271019794.
• Dubček, Alexander (1993-01-01). Hope Dies Last: The Autobiography of Alexander Dubcek. Kodansha International. ISBN 1568360002. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
• Ello (ed.), Paul (April 1968). Control Committee of the Communist Party of Czechoslovakia, "Action Plan of the Communist Party of Czechoslovakia (Prague, April 1968)" in Dubcek’s Blueprint for Freedom: His original documents leading to the invasion of Czechoslovakia. William Kimber & Co. 1968
• Fowkes, Ben (2000-08-29). Eastern Europe 1945–1969: From Stalinism to Stagnation. Longman. ISBN 0582326931. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Franck, Thomas M. (1985). Nation Against Nation: What Happened to the U.N. Dream and What the U.S. Can Do About It. Oxford University Press. ISBN 0-19-503587-9. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |1= (pomoč)
• Goertz, Gary (1995-01-27). Contexts of International Politics. Cambridge University Press. ISBN 0521469724. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Gorbachev, Mikhail; Mlynař, Zdeněk (2003-10-08). Conversations with Gorbachev: On Perestroika, the Prague Spring, and the Crossroads of Socialism. Columbia University Press. ISBN 0231118651. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Gorbanevskaya, Natalia (1972). Red Square at Noon. Holt, Rinehart and Winston. ISBN 0030859905.
• Grenville, J.A.S. (2005-08-04). A History Of The World From the 20th To The 21st Century. Routledge. ISBN 0415289556. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Judt, Tony (2005-10-05). Postwar: A History of Europe Since 1945. Penguin Press. ISBN 1594200653. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Jutikkala, Eino (2001). Suomen historia (History of Finland). ISBN 80-7106-406-8. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
• Kundera, Milan (1999). The Unbearable Lightness of Being. HarperCollins. ISBN 0060932139.
• Kusin, Vladimir (2002-07-18). The Intellectual Origins of the Prague Spring: The Development of Reformist Ideas in Czechoslovakia 1956–1967. Cambridge University Press. ISBN 0521526523. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Margolius-Kovály, Heda (1986). Under a Cruel Star: A life in Prague 1941–1968. New York: Holmes & Meier. ISBN 0-8419-1377-3.
• Morrison, Scott (2006-11-26). Hockey Night in Canada: By The Numbers: From 00 to 99. Key Porter Books. ISBN 1552639843. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
• Navazelskis, Ina (1990-08-01). Alexander Dubcek. Chelsea House Publications; Library Binding edition. ISBN 1555468314. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Navrátil, Jaromír (2006-04-01). The Prague Spring 1968: A National Security Archive Document Reader (National Security Archive Cold War Readers). Central European University Press. ISBN 9637326677. {{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
• Ouimet, Matthew (2003). The Rise and Fall of the Brezhnev Doctrine in Soviet Foreign Policy. University of North Carolina Press, Chapel Hill and London.
• Skilling, Gordon H. (1976). Czechoslovakia’s Interrupted Revolution. Princeton: Princeton University Press.
• Suvorov, Viktor (1983). The Liberators. London, Hamilton: New English Library, Sevenoaks. ISBN 0450055469.
• Williams, Kieran (1997). The Prague Spring and its Aftermath: Czechoslovak Politics, 1968–1970. Cambridge University Press. ISBN 0521588030.