Wikipedija:WikiProjekt Števila

Ta WikiProjekt poskuša standardizirati strani o številih. Večina člankov trenutno sledi neki obliki in te se lahko razlikujejo. Spodaj je dana predloga, ki temelji na dosedanjih splošnih težnjah člankov o številih. Ko se bo podloga preučila in optimirala, se bo delo nadaljevalo s spreminjanjem vsakega članka o številu v to obliko.

Iztočni članek o številih

Članek o številu 12 je izbran kot članek, ki predstavlja ta WikiProjekt. Ta članek je začel Anton Mravcek.

Do kam iti?

Ni potrebno opominjati nikogar tukaj, da je števil neskončno mnogo, saj to vemo že vsi. Nihče noče samodejno narediti članke o številih. Vse članke o številih bodo napisali uporabniki in bodo pri tem upoštevali človeško nrav števil.

Vprašanje je za katera števila naj obstajajo članki? Tu je nekaj predlogov:

• cela števila: neprekinjeno od -1 do 1024. Po tem pa le potence 10 in števila z izjemnimi matematičnimi lastnostmi.
• ulomki: vsekakor 1/2, mogoče 2/3 in 3/5. Ulomki, ki se uporabljajo v splošnem in imajo svoj znak v naboru Unicode.
• realna števila: pomembne matematične konstante kot so e ali π.
• imaginarna števila: vsaj i.

Predloga za cela števila

Očrt predloge

Vsak članek o število naj je sestavljen iz dveh delov. V prvem naj se obravnavajo matematične lastnosti števila, v drugem pa še druge nematematične lastnosti, kot so kulturne in podobne.

1. Matematične lastnosti 1.1 Predstavitev (desetiška, rimska, majevska, šestnajstiška, itd.) 1.2 Aritmetične lastnosti 1.3 Algebrske lastnosti 1.4 Računske lastnosti 1.5 Geometrijske lastnosti

2. Nematematične lastnosti 2.1 Najsplošnejše in nespremenljive 2.x Najpomemnejše krajevno in kratkotrajno.

Predlogi predloge za cela števila

Število N je naravno število za katerega velja N = (N-1) + 1 = (N+1) - 1.

Število N (ali kazalo števil)
Kardinalno	N
Ordinalno	N-ti
Številski sistem	N-ti
Razcep	I-to (praštevilo) ali px ... py
Rimska številka	N
Dvojiško	N[2]
Šestnajstiško	N[16]C
Matematične lastnosti
φ(N) = x1
τ(N) = x2 {1, ..., N}
σ(N) = x3
π(N) = x4
μ(N) = x5
M(N) = x6

Matematika

Število je praštevilo, Mersennovo praštevilo, Fermatovo praštevilo, zamenljivo praštevilo, palindromno število, palindromno praštevilo, sestavljeno število, zelo sestavljeno število, obilno število in prijateljsko število.

Še nekaj možnih navedb znanih števil:

• mnogokotniško število, trikotniško število, kvadratno število, pravokotniško število, peterokotniško število, osmerokotniško število,
• osmersko število,
• kubično število,
• figurativno število
• klinasto število,
• razredno število,
• fakultetno praštevilo,
• edinstveno število,
• Eulerjevo število,
• Fibonaccijevo število, Lucasovo število, Tabitovo praštevilo,
• avtomorfno število,
• Harshadovo število, Kaprekarjevo število, Keithovo število, Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo, Wilsonovo praštevilo, Woodallovo število.

Druga področja

Sedemintrideset je:

• vrstno število kemijskega elementa.
• normalna temperatura človeškega telesa v °C.
• število utorov v evropski ruleti.
• leto našega štetja N.

Zunanje povezave

- v angleščini:

• Googlizem: 37, sedemintrideset

Gojitvene strani

Za števila od 120 do 199 se naredijo »gojitvene strani«, kjer se števila uvrstijo po deseticah, in vsebujejo kratke škrbine za vsako število. Ko se presodi, da je članek za vsako število dovolj veliko, se ga prestavi v samostojen članek. Za števila od 200 do 999 lahko gojitvene strani vsebujejo števila po stoticah z zelo kratkimi škrbinami za vsako število. Po število 1024 naj ne bi bilo več člankov o posameznih zaporednih številih. Če se tvori članek o še večjih številih, se poveže na članek najbližjega zaokroženega števila.

Sodelujoči uporabniki

Vpisani

• XJam

Sporočilo za pogovorne strani

{{msg:NumberTalk}}

Poročilo o mednarodnem sodelovanju

maj 2004:

Slovenska wikipedija je v zadnjem mesecu začela z urejevanjem in ima 15% člankov od prvih 100 celih števil. Poleg tega ima članke o nekaterih pomembnih transcendentnih številih kot sta π in e. Anton Mravcek je začel s številom 12 v špartanski obliki z Docuanovo škatlo. XJam je razširil obliko in dodal Docuanovi škatli nekaj barve in polja o aritmetičnih funkcijah. Takšno škatlo lahko imenujemo »švutzdokujeva škatla«.