Pojdi na vsebino

Azitromicin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Azitromicin
Klinični podatki
Sinonimi9-deoksi-9a-aza-9a-metil-9a-homoeritromicin A
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B1
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabeperoralno (kapsule ali suspenzija), intravensko, kapljice za oči
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost38% for 250 mg capsules
Presnovajetrna
Razpolovni čas68 h
Izločanjez žolčem, skozi ledvice (4,5 %)
Identifikatorji
  • (2R,3S,4R,5R,8R,10R,11R,12S,13S,14R)-2-etil-3,4,10-trihidroksi-3,5,6,8,10,12,14-heptametil-15-okso- 11-{[3,4,6-trideoksi-3-(dimetilamino)-β-D-ksilo-heksopiranozil]oksi}-1-oksa-6-azaciklopentadec-13-il 2,6-dideoksi-3-C-metil-3-O-metil-α-L-ribo-heksopiranozid
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.126.551 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC38H72N2O12
Mol. masa748,984 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • CN(C)[C@H]3C[C@@H](C)O[C@@H](O[C@@H]2[C@@H](C)[C@H](O[C@H]1C[C@@](C)(OC)[C@@H](O)[C@H](C)O1)[C@@H](C)C(=O)O[C@H](CC)[C@@](C)(O)[C@H](O)[C@@H](C)N(C)C[C@H](C)C[C@@]2(C)O)[C@@H]3O

Azitromicin je makrolidni antibiotik, prvi predstavnik podskupine azalidov.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Azitromicin se uporablja pri okužbah dihal, vključno s pljučnico, akutno eksacerbacijo kronične pljučne obstruktivne bolezni, vnetjem obnosnih votlin (sinuzitis), žrela, mandeljnov. Uporablja se tudi pri vnetju srednjega ušesa, okužbah kože in ran, lymski boreliozi, bakterijskem konjunktivitisu, uretritisu, ki ga povzroča klamidija, in za zaščito pred okužbo z Mycobacterium avium pri imunsko oslabljenih bolnikih.

Učinkovit je tudi pri psih s papilomatozo.[1]

Sumamed tablete

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Makrolidni antibiotiki zavirajo sintezo beljakovin, in sicer motijo podaljševanje beljakovinske verige na ribosomu, ker se vežejo na ribosomsko podenoto 50S. Z vezavo preprečijo premestitev peptidil-t-RNA iz akceptorskega na donorsko mesto ribosoma. Zato pride do prezgodnje zaključitve pri sintezi nove beljakovine. Azitromicin deluje na ta način bakretiostatično. V primerjavi z ostalimi makrolidnimi antibiotiki je nekoliko manj učinkovit proti grampozitivnim, a učinkovitejši proti gramnegativnim bakterijam.

Azitromicin se kopiči v celicah imunskega sistema in zato deluje dolgo časa in se le počasi razgrajuje. Prednost tega je v tem, da mora bolnik zdravilo prejemati le tri dni, učinkovina pa deluje še do štiri nadaljnje dneve. S tem se ublaži neželeno delovanje antibiotika na prebavila. Slabost te lastnosti pa je večje tveganje za pojav na azitromicin odpornih bakterij, ker se v telesu dolgo časa zadržujejo nizke količine antibiotika.

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Pogosti (pojavijo se pri manj kot 10 % bolnikov):

Občasni (pojavijo se pri manj kot 1 % bolnikov):

Redki (pojavijo se pri manj kot 0,1 % bolnikov):

  • Vrtoglavica, krči, vznemirjenost, tesnobnost, znižan krvni tlak, razbijanje srca, motnje srčnega ritma, huda driska, občutljivost na svetlobo (preobčutljivostne reakcije kože na sonce), bolečine v sklepih, obarvanost jezika.

Zelo redko so poročali o hudih preobčutljivostnih reakcijah.

Med zdravljenjem z azitromicinom lahko pride tudi do povišanih vrednosti transaminaz. Zato se pri hudih jetrnih boleznih azitromicin ne sme uporabljati. Nadaljnja kontraindikacija je tudi poznana preobčutljivost na azitromicin ali druge makrolidne antibiotike.[2]

  1. B.B. Yagci et al.: Azithromycin therapy of papillomatosis in dogs: a prospective, randomized, double-blinded, placebo-controlled clinical trial. In: Vet. Dermatol. 19 (2008), S. 194–198.
  2. D. Schneider, F. Richling: Checkliste Arzneimittel A–Z. 2006–2007. 4. Auflage. Thieme, Stuttgart 2006. S.180. ISBN 3-13-130854-0.