Pojdi na vsebino

Cauca (reka)

Cauca
Reka Cauca v Nechíju, departma Antioquia
Lokacija
DržavaKolumbija
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijaKolumbijski masiv
2. izvir20 km južno od vulkana Puracé
 ⁃ lokacijaCordillera Central
 ⁃ koordinati2°07′24″N 76°26′04″W / 2.12333°N 76.43444°W / 2.12333; -76.43444
 ⁃ nadm. višina3125 m
IzlivMagdalena (reka)
 ⁃ lokacija
južno od Mompósa
 ⁃ koordinati
8°53′33″N 74°28′04″W / 8.89250°N 74.46778°W / 8.89250; -74.46778
 ⁃ nadm. višina
15 m
Dolžina965 km (do morja 1350 km)
Površina porečja63.300 km²
Pretok 
 ⁃ povprečje2100 m3/s
Značilnosti porečja
Rečni sistemMagdalena (reka)
Pritoki 
 ⁃ leviRío Cali, Rìo San Juan, Río Tarazá
 ⁃ desniRío Pozo, Río Arma, Río San Andrés, Rìo La Vieja, Río Otún, Río Nechí

Reka Cauca (špansko Río Cauca) je reka v Kolumbiji, ki teče med Cordillera Occidental in Cordillera Central. Od svojega izvira v jugozahodni Kolumbiji blizu mesta Popayán se pridruži reki Magdalena blizu Maganguéja v departmaju Bolívar, združena reka pa se izliva v Karibsko morje. Do stika z Magdaleno je dolga 965 km, v skupni dolžini 1350 km od izvora do morja. Reka je pod nadzorom Corporación Regional del Cauca in Corporación Autonoma Regional del Valle del Cauca in je plovna 640 km nad svojim stikom z reko Magdaleno.

Potek

[uredi | uredi kodo]

Río Cauca izvira v Narodnem naravnem parku Puracé na nadmorski višini približno 3125 m, 20 km južno od vulkana Puracé v Cordilleri Central. Río Cauca sprva teče približno 100 kilometrov proti severozahodu. Gre mimo mesta Popayán. Reka nato zavije proti sever-severovzhod. Teče skozi visoko do 40 km široko dolino ob vzhodnem boku Cordillere Occidental. Na rečnem kilometru 1110 je jez Salvajina z zajezitvijo dolgo 23 km. Na rečnem kilometru 970 gre mimo vzhodnega roba mesta Cali. Pri rečnem kilometru 670, severno od mesta Cartago, se visoka dolina konča in reka Cauca seka skozi gore naslednjih 400 kilometrov v severni smeri. Na rečnem kilometru 325 se trenutno gradi jez Ituango. Spodnjih 300 kilometrov reka zavije v smeri sever-severovzhod. Zapusti gore in doseže severno kolumbijsko nižino. 125 km nad ustjem se Río Nechí, najpomembnejši pritok, sreča z reko Cauca z desne strani. V bližini mesta Mompós se ta izliva v vzhodni vzporednik, reko Magdalena, katerega največji pritok je. Z okoli 1250 km dolžine je do sotočja skoraj toliko kot Río Magdalena, vendar zaradi ožjega porečja v povprečju nosi le dobro polovico vode.

Reka Cauca odvaja površino 59.840 km². Povprečni pretok je 2364 m³ / s.

Dolina reke Cauca

[uredi | uredi kodo]

Ob vstopu v Valle del Cauca reka zapusti gore, ki so jo vodile v dolgih odsekih v določenih smereh, in vstopi v odprto dolino, kjer postane vijugasta, za katero so značilni številni meandri in stari rokavi in mrtvice.

V občini Jamundí je prvo mesto, skozi katerega teče reka, Robles, v bližini katerega je več starih rokavov, ki ustrezajo starodavnim potekom reke Cauca. Kasneje prečka dolino vzhodno od mesta Cali, dokler ne doseže meja mesta Yumbo, potuje proti severu skozi občino Yotoco in v bližini občine Buga, in nadaljuje proti severu vzdolž celotnega departmaja skozi občino Roldanillo, kjer se konča njeno potovanje med občinama severne podregije, Cartago in Ansermanuevo, da bi pozneje postala meja med departmajem Valle del Cauca in departmajem Risaralda.

Okoljska vprašanja

[uredi | uredi kodo]

Reka Cauca je na svoji 965 km dolgi poti odlagališče odpadne vode za več kot 10 milijonov ljudi. 18. novembra 2007 je kolumbijski časopis El Tiempo poročal, da je reka v povprečju prejela 500 ton preostalih odpadkov na dan. Onesnaževanje iz mesta Popayán (400.000 prebivalcev brez čistilne naprave [1]), sedem rudnikov zlata, ki dodajajo tudi industrijska onesnaževala, kot je živo srebro, približno 8 mlinov peska ter nekaj rudnikov premoga in boksita. Cali, največje mesto ob reki, je od reke odvisno v 76 odstotkih. Če dodamo temu še druge pritoke, zbere ostanke vode iz drugih večjih mest in se v reko odloži približno 330 ton preostalih odpadkov. Ko pride v mesto Yumbo, reka nima kisika.[2]

Projekt energetskega jezu Hidroituango je resno prizadel reko Cauca.[3] Jez je na nekaterih delih zmanjšal pretok do 80 %.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Mariana Cano Rodriguez. «Al río Cauca lo están matando las 500 toneladas de contaminantes que le caen cada día»[1], eltiempo.com. Archivado desde el original [2] el 19 de noviembre de 2007. Consultado el 25 de diciembre de 2007.
  2. (špansko) eltiempo.com: Al río Cauca lo están matando las 500 toneladas de contaminantes que le caen cada día
  3. Miranda, Boris (8. februar 2019). »Hidroituango seca el río Cauca: cómo la controversial represa redujo en 80% el caudal del segundo río de Colombia«. BBC. Pridobljeno 19. marca 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]