Pojdi na vsebino

Jokasta (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jokasta
Odkritje
OdkriteljScott S. Sheppard,
David C. Jewitt,
Yanga R. Fernández,
Eugene A. Magnier
Datum odkritja23. november 2000
Oznake
Jupiter XXIV,
S/2003 J  3
Značilnosti tira
Periapsida16,674.900 km
Apoapsida25,863.100 km
Srednji polmer orbite
20,723.000 km
Izsrednost0,2874
609,427 dni
2,45 km/s
Naklon tira147 ° (na ekliptiko)
146° (na Jupitrov
ekvator)
ObkrožaJupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer
~ 2,5 km
Masa~ 1,9 ×1013 kg
Srednja gostota
~ 2,6 (?) g/cm3
~ 0 m/s2
~ 0 m/s
Albedo0,04
21,8 m

Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Anankine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 19,3 do 22,7 Gm in imajo naklon tira okoli 150°.

Luno Jokasta je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 3[1][2]. Znana je tudi kot Jupiter XXIV.

Ime je dobila po Jokasti iz grške mitologije, ki je bila mati in žena Ojdipa [3].

Verjetno je ostanek razpadlega asteroida [4][5].

Luna Jokasta ima premer okoli 5 km [6] in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 20,723.000 km. Obkroži ga v 609,427 dneh po krožnici z veliko izsrednostjo (ekscentričnostjo), ki ima naklon tira okoli 147° (glede na ekliptiko) oziroma 146 ° (glede na ekvator Jupitra).

Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Verjetno je ostanek razpadlega asteroida.

Luna izgleda siva (barvni indeks je B-V=0.63, R-V= 0.36). Po drugih lastnostih je podobna asteroidom tipa C [7], ki so izredno temni. Njen navidezni sij je 21,8 m.

Jupitrove lune Jokaste ne smemo zamenjati z asteroidom 899 Jokasta, ki ima podobno ime.

Opombe in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. IAUC 7555: Satellites of Jupiter 5. januar 2001 (odkritje)
  2. MPEC 2001-A28: S/2000 J 2, S/2000 J 3, S/2000 J 4, S/2000 J 5, S/2000 J 6 5. januar 2001 (odkritje in efemeride))
  3. IAUC 7998: Satellites of Jupiter 2002 22. oktober 2002 (dodelitev imena)
  4. Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; An Abundant Population of Small Irregular Satellites Around Jupiter, Nature, Vol. 423 (maj 2003), strani: 261-263
  5. Nesvorný, D.; Alvarellos, J. L. A.; Dones, L.; and Levison, H. F.; Orbital and Collisional Evolution of the Irregular Satellites Arhivirano 2020-04-15 na Wayback Machine., The Astronomical Journal, Vol. 126 (2003), strani 398–429
  6. Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; Porco, C. C.; Jupiter's Outer Satellites and Trojans, in Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere, edited by Fran Bagenal, Timothy E. Dowling, William B. McKinnon, Cambridge Planetary Science, Vol. 1, Cambridge, UK: Cambridge University Press, ISBN 0-521-81808-7, 2004, strani 263-280
  7. Grav, T.; Holman, M. J.; Gladman, B. J.; and Aksnes, K.; Photometric survey of the irregular satellites, Icarus, Vol. 166 (2003), strani 33-45

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]