Pojdi na vsebino

Mostovni ligand

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Primer µ2-mostovnega liganda

V koordinacijski kemiji so mostovni ligandi ligandi, ki povezujejo dva ali več atomov, običajno kovinskih ionov.[1] Ligand je lahko atomski ali poliatomski. Skoraj vse kompleksne organske spojine lahko služijo kot mostovni ligandi, zato je izraz običajno omejen na majhne ligande, kot so psevdohalogenidi, ali na ligande, ki so posebej zasnovani za povezavo dveh kovin.

Pri poimenovanju kompleksa, v katerem je en sam atom vezan na dve ali več kovin, je za predpono uporabljena grška črka mi, μ, s podpisano številko, ki označuje število kovin, vezanih na mostovni ligand. μ2 se pogosto označuje preprosto kot μ. Pri opisovanju koordinacijskih kompleksov je treba paziti, da μ ne zamenjamo z η („eta“), kar se nanaša na haptičnost. Ligandi, ki niso mostovni, se imenujejo terminalni (končni) ligandi.

Seznam mostovnih anorganskih ligandov

[uredi | uredi kodo]

Skoraj za vse ligande so znani primeri mostovne koordinacije, z izjemo aminov in amonijaka.[2] Pogosti anorganski mostovni ligandi vključujejo večino običajnih anionov.

Mostovni ligand Ime Primer
OH hidroksid [Fe2(OH)2(H2O)8] 4+, glej olacija
O2 oksid [Cr2O7]2−, glej polioksometalat
SH hidrosulfido Cp2Mo2(SH)2S2
NH amido HgNH2Cl
N3 nitrid [Ir3(SO4)6(H2O)3]4−, glej kompleks kovinskih nitridov
CO karbonil Fe2(CO)9, glej mostovni karbonil
Cl klorid Nb2Cl10, glej halogenidne ligande
H hidrid B2H6
CN cianid pribl. Fe7(CN)18 (prusko modrilo), glej cianometalat
PPh2 difenilfosfid glej komplekse fosfidnih prehodnih kovin

Mnogi preprosti organski ligandi tvorijo močne mostovne vezi med kovinskimi središči. Primeri pogosto vključujejo organske derivate zgoraj navedenih anorganskih ligandov (R = alkil, aril): OR, SR, NR2, NR2− (imido), PR2 (fosfido), PR2− (fosfinidino) in še veliko več.

Primeri

[uredi | uredi kodo]

Način vezave

[uredi | uredi kodo]

Za mostovne ligande med dvema kovinama, μ2-ligande, sta dve mejni resonančni strukturi s 4-elektronsko in 2-elektronsko vezavo. Te primere v kemiji glavne skupine ponazarja [Me2Al(μ2-Me)]2 in [Me2Al(μ2-Cl)]2. Zaplet te analize je možnost tvorbe medkovinske vezi. Računalniške študije kažejo, da v mnogih spojinah, kjer so prisotni mostovni ligandi, ni vezi kovina-kovina. Izračuni na primer kažejo, da v spojini Fe2(CO)9 ni medkocinske vezi železo-železo zaradi 3-jedrne-2-elektronske vezi, ki vključuje enega od treh mostovnih CO ligandov. [3]

Predstavitve dveh vrst medsebojnih mostovnih interakcij , 3-jedrne-4-elektronske vezi (levo) in 3-jedrne-2-elektronske vezi (desno).[3]

Večvezni ligandi

[uredi | uredi kodo]

Večvezni ligandi se lahko na različne načine vežejo na kovine in tako lahko premostijo kovine na različne načine, vključno z delitvijo enega atoma ali uporabo več atomov. Primeri takšnih poliatomskih ligandov so oksoanioni CO32− in z njimi povezanih karboksilatov, PO43− in polioksometalati. Razvitih je bilo več organofosfornih ligandov, ki koordinirajo pare kovin, dobro znan primer je Ph2PCH2PPh2.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "bridging ligand". DOI: 10.1351/goldbook.B00741
  2. Werner, H. (2004). »The Way into the Bridge: A New Bonding Mode of Tertiary Phosphanes, Arsanes, and Stibanes«. Angew. Chem. Int. Ed. 43: 938–954. doi:10.1002/anie.200300627. PMID 14966876.
  3. 3,0 3,1 Green, J. C.; Green, M. L. H.; Parkin, G. (2012). »The occurrence and representation of three-centre two-electron bonds in covalent inorganic compounds«. Chem. Commun. 2012: 11481–503. doi:10.1039/c2cc35304k. PMID 23047247.