Modernizem (gibanje)
Modernizem je bilo gibanje zgodnjega 20. stoletja v literaturi, vizualnih umetnostih in glasbi, ki je poudarjalo eksperimentiranje, abstrakcijo in subjektivno izkušnjo. Filozofija, politika, arhitektura in družbena vprašanja so bili vsi vidiki tega gibanja. Modernizem je bil osredotočen na prepričanja o »naraščajoči odtujenosti« od prevladujoče »moralnosti, optimizma in konvencij«[2] in želje po spremembi načina, kako »človeška bitja v družbi sodelujejo in živijo skupaj«.[3]
Modernistično gibanje se je pojavilo v poznem 19. stoletju kot odgovor na pomembne spremembe v zahodni kulturi, vključno s sekularizacijo in vse večjim vplivom znanosti. Zanj je značilno samozavestno zavračanje tradicije in iskanje novejših kulturnih izraznih sredstev. Na modernizem so vplivale razširjene tehnološke inovacije, industrializacija in urbanizacija, pa tudi kulturni in geopolitični premiki, ki so se zgodili po prvi svetovni vojni.[4] Umetniška gibanja in tehnike, povezane z modernizmom, vključujejo abstraktno umetnost, literarni tok zavesti, kinematografsko montažo, glasbeno atonalnost in dvanajsttonalnost, modernistično arhitekturo in urbanistično načrtovanje.[5]
Modernizem je zavzel kritično držo do razsvetljenskega koncepta racionalizma. Gibanje je tudi zavrnilo koncept absolutne izvirnosti – idejo o »ustvarjanju iz niča« – ki sta jo v 19. stoletju podpirala tako realizem kot romantika, in jo nadomestila s tehnikami kolaža,[6] reprize, vključitve, prepisovanja, rekapitulacije, revizije itd. in parodija. Druga značilnost modernizma je bila refleksivnost glede umetniških in družbenih konvencij, kar je privedlo do eksperimentiranja, ki je poudarjalo, kako nastajajo umetniška dela, kot tudi material, iz katerega so ustvarjena.[7] Razprava o časovnici modernizma se nadaljuje, pri čemer nekateri učenjaki trdijo, da se je razvil v pozni modernizem ali visoki modernizem.[8] Postmodernizem medtem zavrača številna načela modernizma.[9]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Modernist architecture: 30 stunning examples«. Trendir. 2. september 2016.
- ↑ 'Modernism (art)', Britannica online
- ↑ 'Social structure, Britannica online
- ↑ »How did WWI reshape the modern world?«. USC Today (v ameriški angleščini). 9. november 2018. Arhivirano iz spletišča dne 4. maja 2024. Pridobljeno 4. maja 2024.
- ↑ »What is Modernism?«. www.utoledo.edu. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2024. Pridobljeno 5. maja 2024.
- ↑ Eco (1990) p. 95
- ↑ Gardner, Helen; de la Croix, Horst; Tansey, Richard G.; Kirkpatrick, Diane (1991). Gardner's Art through the Ages. San Diego, CA: Harcourt Brace Jovanovich. str. 953. ISBN 0-15-503770-6.
- ↑ Morris Dickstein, "An Outsider to His Own Life", Books, The New York Times, August 3, 1997; Anthony Mellors, Late Modernist Poetics: From Pound to Prynne.
- ↑ »Postmodernism: definition of postmodernism«. Oxford dictionary (American English) (US). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2016. Pridobljeno 16. februarja 2018 – prek oxforddictionaries.com.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- J. G. Ballard, on Modernism. Arhivirano 17 May 2008 na Wayback Machine.
- Denzer, Anthony S., PhD, Masters of Modernism. Arhivirano 13 January 2011 na Wayback Machine.
- E. O. Hoppé, photographer, Edwardian Modernists.
- Malady of Writing. Modernism you can dance to Arhivirano 22 September 2010 na Wayback Machine. An online radio show that presents a humorous version of Modernism
- Modernism Lab @ Yale University Arhivirano 22 December 2019 na Wayback Machine.
- Modernism/Modernity Arhivirano 14 June 2010 na Wayback Machine., official publication of the Modernist Studies Association Arhivirano 29 September 2010 na Wayback Machine.
- Modernism vs. Postmodernism Arhivirano 4 August 2020 na Wayback Machine.
