Pojdi na vsebino

Piromorfit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Piromorfit
Splošno
KategorijaVII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati,
podrazred: brezvodni fosfati z dodatnimi anioni, apatitska skupina
Kemijska formulaPb5(PO4)3Cl
Strunzova klasifikacija08.BN.05
Klasifikacija DANA41.08.04.01
Kristalna simetrijaHeksagonalna piramidna (6/m),
prostorska skupina: P 63/m
Osnovna celicaa = 10 Å, c = 7,33 Å, Z = 2,
V = 634,80 Å3
Lastnosti
Molekulska masa1356,37 g/mol
BarvaTemno travnato zelena, zelena, rumena, rumeno oranžna, rdečkasto oranžna, rumeno rjava, rjava, kožnata, sivkasta, lahko tudi brezbarven
Kristalni habitPrizmatični do igličasti kristali, zaobljene do ledvičaste mase
DvojčičenjeRedko na {1122}
RazkolnostNepopolna na [1011]
LomNeraven do podškoljkast
ŽilavostKrhek
Trdota3,5 - 4
SijajSmolast do poddiamanten
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična težaIzračunana: 7,14, izmerjena: 7,04
GostotaIzračunana: 7,10 g/cm3,
izmerjena: 6,7 - 7 g/cm3, povprečna: 6,85 g/cm3
Optične lastnostiEnoosen (-), lahko je anomalno dvoosen(-)
Lomni količniknω = 2,058,
nε = 2,048
Dvolomnostδ = 0,010
PleohroizemŠibek
Ultravijolična fluorescencaLahko rumena do oranžna
DrugoPiezoelektričen (če je dvoosen)
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imenaKampilit, zelena svinčeva ruda, fosfomimetit
Domača imenaFosforjev svinec, fosforjevo-svinčev živec, pisani svinčenec, polikrom, psevdokampilit, rjavi svinčenec, svinčev apatit, zeleni svinčevec

Piromorfit (iz grškega πῦρ [pir] — ogenj in μορφή [morfe] — oblika) je svinčev klorofosfat s kemijsko formulo Pb5(PO4)3Cl, ki se včasih pojavlja v dovolj velikih količinah, da se koplje kot svinčeva ruda. Kristali so po navadi šesterokotne prizme, zaključene z osnovnimi ploskvami, ki so včasih kombinirane s stisnjenimi ploskvami šesterokotne piramide. Pogosti so tudi trebušasti kristali in grozdičaste in ledvičaste mase.

Piromorfit je končni člen trdnih raztopin z drugima končnima členoma mimetitom (Pb5(AsO4)3Cl) in vanadinitom (Pb5(AsO4)3Cl). Minerali so si tako podobni, da se jih praviloma lahko loči samo s kemijsko analizo. V preteklosti je ravno zaradi tega vladala zmešnjava iz imenoma zelena svinčeva ruda in rjava svinčeva ruda. Fosfatni ion je prvi kemijsko dokazal nemški kemik M.H. Klaproth leta 1784. Leta 1813 je drug nemški kemik J. F. L. Hausmann mineral preimenoval v piromorfit.

Barva minerala je običajno svetlo zelena, rumena ali rjava s smolastim sijajem. Zaradi izomorfne zamenjave fosforja z arzenom piromorfit postopoma prehaja mimetit. Različki, v katerih je svinec izomorfno zamenjan s kalcijem, so svetlejši in imajo manjšo gostoto. Imenujejo se polisferit (zaradi kroglaste oblike), miezit (po mestu Mies na Češkem), nuzierit (po kraju Nuizière v Franciji) in čerokin po pokrajini Cherokee v Georgiji (ZDA).

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]

Piromorfit je sekundarni mineral v oksidiranih delih svinčevih rudišč, redko tudi ognjeniški sublimat. Spremljajojoči minerali so ceruzit, anglezit, smitsonit, viljemit in galenit.

Nahaja se na več nahajališčih v Nemčiji, Přibramu (Češka), Cornwallu (Velika Britanija), rudnikih Horcajo (Španija), rudniku Les Farges (Francija), srednjem Uralu (Ruska federacija), Pensilvaniji in Idahu (ZDA), Britanski Kolumbiji (Kanada), Mehiki, Novem Južnem Walesu in Queenslandu (Avstralija) in Maroku.[1]

V Sloveniji so ga našli v Litiji.[4]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy [1]
  2. Webmineral data [2]
  3. Mindat.org [3]
  4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Galerija slik [4]