Pojdi na vsebino

Simončičev kozolec

Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar
Simončičev kozolec je dvojni kozolec (toplar) s tremi pari oken in ornamentiranim zatrepom.
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Geografski položaj v Sloveniji
LegaBistrica
Občina Šentrupert
Koordinati45°57′35.62″N 15°6′52.9″E / 45.9598944°N 15.114694°E / 45.9598944; 15.114694
Zgrajeno1936
RKD št.8078 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP10. avgusta 2001

Simončičev kozolec ali Simončičev toplar je kozolec ob jugovzhodnem robu Bistrice pri Šentrupertu na Dolenjskem.[1] Domačini ga poznajo tudi po imenu Blažev toplar. Ta kozolec velja za enega največjih in kot najlepši toplar v Sloveniji.[2][3] Leta 1936 ga je po naročilu kmeta Jožeta Simončiča izdelal Janko Gregorčič (uradno Janez Gregorčič; 1906–1984), tesarski mojster iz bližnje Slovenske vasi.[4] Zasnovan je kot toplar z osmimi lesenimi nosilci, tremi pari oken in dvokapno streho. Zatrep, obrnjen proti cesti, ki povezuje Mirno in Mokronog, je zelo bogato ornamentiran s pretežno rastlinskimi in drugimi dekorativnimi motivi.[5] Simončičev kozolec pripada domačiji Bistrica 11. Od leta 2001 je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena[1] in je edini kozolec v Sloveniji s tem statusom.[2] Kot najbolj znamenit med čez 500 kozolci v Mirnski dolini dopolnjuje Deželo kozolcev, tj. muzej z različnimi tipi kozolcev, ki stoji v Šentrupertu.[3] Pod kozolcem občasno potekajo likovne razstave in druge prireditve,[6] še vedno pa se uporablja tudi za sušenje sena ter za spravilo kmetijskih strojev.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8078«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. 2,0 2,1 Rajšek, Bojan (24. junij 2012). »Kozolci ne bodo več propadali«. Delo.si.
  3. 3,0 3,1 Lindič-Dragaš, Zdenka (4. julij 2012). »V muzeju kozolcev bo mogoče prespati prihodnje leto«. Delo.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2017. Pridobljeno 11. junija 2013.
  4. »Simončičev toplar - prva zvezda muzeja kozolcev«. MMC RTV Slovenia. 26. julij 2014.
  5. 5,0 5,1 Lukić, Dijana. »Simončičev kozolec«. DEDI - enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 11. junija 2013.
  6. Lamovšek, Alenka. »ToplART galerija – dober primer uporabe kozolca«. Rast - revija za kulturo, umetnost in družbena vprašanja. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2014. Pridobljeno 11. junija 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]