Pojdi na vsebino

Vranje, Srbija

Vranje

Врање
Mesto
Pogled na Vranje
Pogled na Vranje
Zastava Vranje
Zastava
Grb Vranje
Grb
Vranje se nahaja v Srbija
Vranje
Vranje
Zemljepisna lega v Srbiji
42°33′15″N 21°53′50″E / 42.55417°N 21.89722°E / 42.55417; 21.89722
DržavaSrbija Srbija
OkrajPčinjski upravni okraj
MestoVranje
Nadm. višina
487 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno55.138
Poštna številka
17500 Vranje
Klicna koda+381 (0) 17
Avtomobilska oznakaVR
Spletna stranwww.vranje.org.rs

Vranje (izvirno srbsko Врање) je mesto Srbiji. z okoli 50.000 prebivalci. Leži na skrajnem jugu oz. jugovzhodu države v Vranjski kotlini med Kosovom, Bolgarijo in Makedonijo ter je upravno, kulturno in gospodarsko središče Pčinjskega okraja, pa tudi Vranjske pravoslavne metropolije.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Vranje je središče Pčinjskega upravnega okraja, ki ga sestavljajo občine Bosilegrad, Bujanovac, Vladičin Han, Preševo, Surdulica in Trgovište ter Mesto Vranje; k slednjemu poleg samega Vranja spada tudi Vranjska Banja. Vranje leži na severozahodu Vranjske kotline na levem bregu Južne Morave, ob vznožju hribov Pljačkovica (1231 m nm. v.), Krstilovica (1154 m) in Pržar (731 m).

Mesto leži okoli 40 kilometrov od makedonske, 70 kilometrov od bolgarske in 20 kilometrov od kosovske[a] meje. Od Beograda je oddaljeno okoli 340 kilometrov, od Niša 110 in od Skopja 100 kilometrov.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V starih listinah se kraj prvič omenja v 12. stoletju. V časih Osmanskega cesarstva je bilo Vranje pomembno križišče poti iz Srbije v Makedonijo in Bolgarijo z delavnicami orožja in drugih kovinskih izdelkov. Izpod turške oblasti je bilo Vranje osvobojeno leta 1878. Kraj je znan po značilni balkanski kulinariki in arhitekturi. Ohranjeni so številni kulturni spomeniki iz turških časov (haman-turško kopališče, turški most, vodnjak Đorenka, dva pašina dvorca, pravoslavna cerkev z lepim ikonostasom in drugo). V Vranju stoji rojstna hiša pisatelja Borisava Stankovića.[2]

Demografija

[uredi | uredi kodo]

V Vranju je ob popisu leta 2011 živelo 55 138 prebivalcev.[1]

Pregled števila prebivalcev po letih
1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011
11 252 13 465 17 999 28 613 44 094 51 818 55 052 55 138
Etnična sestava po popisu iz leta 2011
Srbi
  
50.562 91,70%
Romi
  
2.750 4,75%
Bolgari
  
458 0,83%
Makedonci
  
214 0,39%
Črnogorci
  
45 0,08%
Goranci
  
43 0,08%
Hrvati
  
27 0,05%
Jugoslovani
  
15 0,03%
Muslimani
  
15 0,03%
Albanci
  
11 0,02%
Slovaki
  
7 0,01%
Slovenci
  
6 0,01%
Madžari
  
5 0,01%
Bošnjaki
  
4 0,01%
Ostali
  
42 0,08%
Regionalna pripadnost
  
7 0,01%
Neopredeljeni
  
610 1,10%
Neznano
  
356 0,64%


Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  1. 1,0 1,1 Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 2011. u Republici Srbiji: Nacionalna pripadnost (PDF) (v srbščini in angleščini). Beograd: Republički zavod za statistiku. 2012. str. 84. ISBN 978-86-6161-025-7.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]