Pojdi na vsebino

Zajec (ozvezdje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zajec
Ozvezdje
Zajec
Latinsko imeLepus
KraticaLep
Rodilnik latinskega imenaLeporis
SimbolikaZajec
Rektascenzija6h
Deklinacija-20°
Površina290 kv. stopinj (°)²
(51. po velikosti)
Glavne zvezde8
Bayer/Flamsteed
zvezde
20
Zvezde s planeti3
Zvezde svetlejše
kot 3,00m
2
Zvezde znotraj
10,00 pc (32,62 ly)
3
Najsvetlejša zvezdaα Zajca (Arneb) (2,78m)
Najbližja zvezdaGliese 229
sv.l.,  pc)
Messierova telesa1
Meteorski rojiBrez
Sosednja
ozvezdja
Orion
Samorog
Golob
Dletce
Veliki pes
Eridan
Vidno na širinah med +63° in −90°.
Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - Januar.

Zajec (latinsko in angleško Lepus) je ozvezdje, ki leži južno od nebesnega ekvatorja (južno ozvezdje), natančneje južno od Oriona. Včasih ga ponazarjajo kot zajca, ki ga podi Orion ali pa njegovi lovski psi.[1]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Zvezde

[uredi | uredi kodo]
Zajec, kakor je viden s prostim očesom.

V Zajcu ni veliko svetlih zvezd, kvečjemu ena ali dve. Alfa Zajca, najsvetlejša zvezda v Zajcu, je bela nadorjakinja z navideznim sijem 2,6 in oddaljenostjo 1300 ly. Njeno tradicionalno ime, Arneb, pomeni »zajec«. Beta Zajca, imenovana Nihal, je 159 ly oddaljena rumena orjakinja z navideznim sijem 2,8. Gama Zajca je navidezna dvojna zvezda, razločljiva v daljnogledu. Svetlejša ima navidezni sij 3m6 in je oddaljena 29 svetlobnih let. Šibkejša je oranžna zvezda magnitude 6,2. Epsilon Zajca je oranžna orjakinja magnitude 3,2[2] in je oddaljena 227 ly. Kapa Zajca je dvojna zvezda, razločljiva v srednje velikih amaterskih teleskopih in leži 560 svetlobnih let proč. Svetlejša je modrobela zvezda magnitude 4,4 in šibkejša je zvezda magnitude 7,4.[3]

Nezvezdna telesa

[uredi | uredi kodo]

V Zajcu leži eno Messierjevo telo, Messier 79. Je kroglasta zvezdna kopica z navideznim sijem 8,0 in leži 42 000 svetlobnih let proč. Po Shapley-Sawyerjevem načinu razvrščanja je v razredu V. Odkril jo je Pierre Méchain leta 1780.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. "Skys & Telescope: March 2008", Southern Hemisphere Highlights: by Shermend
  2. Gutierrez-Moreno, Adelina; in sod. (1966). »A System of photometric standards«. 1. Publicaciones Universidad de Chile, Department de Astronomy: 1–17. Bibcode:1966PDAUC...1....1G. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  3. Ridpath & Tirion 2001, str. ;170–171.
  4. Levy 2005, str. ;160–161.


Koordinati: Sky map 06h 00m 00s, −20° 00′ 00″