Hrvaška: Razlika med redakcijama

|official_languages = [[hrvaščina]]<ref{{oznaka name="infoplease">[http://www.infoplease.com/ipa/A0107439.html Croatia: History, Geography, Government, and Culture — Infoplease.com]</ref>vira|jeziki|a|}}

|established_event1sovereignty_type = ustanovitev[[Neodvisnost]]

|established_date2 established_event2 = [[4. marec|4.sprejeta marca]]v [[852]]OZN

|established_date3established_date2 = [[2122. maj]]a [[8791992]]

|established_event4accessionEUdate = povzdignjenje v = [[Hrvaško1. kraljestvo|kraljestvojulij]]a [[2013]]

|population_density_rank = 109.

|GDP_PPP_yearGDP_year = 20232024

|GDP_PPP_per_capita = 4045.484<ref087 name='imf'/>USD

|GDP_PPP_per_capita_rank = 4945.

|GDP_nominalGini = 73,49 milijarde USD (IMF))<ref name='imf'/> 28,3

|GDP_nominal_rankGini_year = 2020

|Gini Gini_rank = {{pozitiven upad}} 29,7

|Gini_yearHDI_year = 20182021

|Gini_categoryHDI_change = <span style="color:#009900;">nizek rast <!-- rast/spanupad/nespremenjen -->

|HDI_yearHDI = 20180,858

|HDI_rankcurrency = 46.[[evro]]{{oznaka vira|valuta|b|}}

|HDI_category currency_code = <span style="color:#009900;">visok</span>EUR

|ISO_3166-1_alpha2iso3166code = HR

'''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z okolinekaj manj kot 3,9 milijona prebivalciprebivalcev (20212023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] - ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km² in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778 &nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1000 otokov]]. Prebivalstvo države se gilblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet| title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language= hrvaščinahr| accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html}}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref>

Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne_v_nekdanji_JugoslavijiVojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna_na_Hrva.C5.A1kemVojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

Hrvaška je unitarna država, [[republika]] s [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]]. [[Mednarodni denarni sklad]] Hrvaško definira korkot razvito državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica [[Evropska unija|Evropske unije]] (od 2013), zveze [[NATO]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Sredozemska zveza|Sredozemske zveze]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[Schengensko območje|schengenskega območja]]. Kot aktivni član [[OZN]] ter njenih mirovnih sil je sodelovala v [[Afganistan|Afganistanu]]u ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] pri OZN.

Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %.<ref name="cia2017">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |title=Croatia Economy |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=[[CIA]] |archive-date=2020-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |url-status=dead }}</ref> Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) [[turizem]],<ref name="euturizem">{{navedi splet |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Tourism_statistics_for_Croatia |title=Tourism statistics for Croatia |accessdate=24.2.2016 |date=februar 2014 |format= |work=[[Eurostat]] }}</ref> saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu.<ref name="UNWTO">{{citenavedi websplet|url=http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=October 2007|accessdate=23 April 2008|archive-date=2013-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910050655/http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|url-status=dead}}</ref> Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu).<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4101.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Hrvaške s Slovenijo |accessdate=24.2.2016 |date=september 2015 |format= |work=IUS-INFO }}</ref> Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti [[Italija]] in [[Nemčija]], pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka.

Ime Hrvaške izhaja iz srednjeveške [[Latinščina|latinske]] besede ''Croātia'' – v primerjavi z ''DUX CRUATORVM''{{sic}} ("Vojvoda Hrvatov") izpričano v Branimirjevem napisu, ki je sam po sebi izpeljanka severozahodno slovanskega ''*Xrovat-'', z [[Metateza|metatezo]] likvidov, najverjetneje iz skupnoslovanskega izraza ''*Xorvat-'' in še prej najverjetneje iz praslovanskega ''*Xarwāt-'' (''*Xъrvatъ'') ali ''*Xŭrvatŭ'' (''*xъrvatъ'').<ref name="Gluhak-1993">{{citenavedi bookknjigo|author=Alemko Gluhak|title=Hrvatski etimološki rječnik / Croatian Etymological Dictionary|language=hrvaščinahr|publisher=August Cesarec|year=1993|isbn=953-162-000-8}}</ref>

Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje [[Goti|gotski]] ali [[Indoiranski jeziki|indo-arijanski]] izraz za slovanska plemena.<ref name="KU-Greenberg">{{citenavedi websplet| publisher=[[University of Kansas]]| author= Marc L. Greenberg| title= The Role of Language in the Creation of Identity: Myths in Linguistics among the Peoples of the Former Yugoslavia| url= http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/969/1/yugoslav_myths96.pdf| format= PDF|date=april 1996| accessdate=14.10.2011}}</ref> Najstarejši ohranjeni zapis hrvaške oznake za ljudstvo *xъrvatъ je iz [[Baška plošča|Baške plošče]] v obliki ''zvъnъmirъ kralъ xrъvatъskъ'' ("[[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]], hrvaški kralj").<ref name="Fučić-1971">{{cite journal |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=21348 |first=Branko | last = Fučić | authorlink = Branko Fučić |title=Najstariji hrvatski glagoljski natpisi| trans-title= The Oldest Croatian Glagolitic Inscriptions |journal=[[Slovo (journal)|Slovo]] |publisher=[[Old Church Slavonic Institute]] |volume=21 |date=september 1971 |language=hrvaščinahr| pages=227–254| accessdate=14.10.2011}}</ref>

Ozemlje sedanje Hrvaške je bilo poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila [[fosil]]ne ostanki [[Neandertalec|neandertalcev]], ki izhajajo iz obdobja srednjega [[paleolitik]]a. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v [[Krapina|Krapini]] (t.i. ''krapinski človek'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/rubrikon/fotofokus/2011/11/krapinski_neandertalci.aspx|title=Na obisku pri krapinskih neandertalcih |accessdate=28.3.2016 |date=21.11.2011 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref><ref>{{cite journal|journal=Acta Medico-Historica Adriatica|publisher=Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture|issn=1334-4366|date=december 2010|volume=8|issue=2|author=Igor Salopek|title=Krapina Neanderthal Museum as a Well of Medical Information|pages=197–202|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95232|accessdate=15.10.2011}}</ref> V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke [[Neolitik|neolitskih]] in [[bakrena doba|bakrenodobnih]] kultur.<ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=[[Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Study of the Neolithic and Eneolithic as reflected in articles published over the 50 years of the journal Opuscula archaeologica|pages=93–122|volume=30|issue=1|date=april 2008|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=34026}}</ref> Največji del najdišč leži v rečni dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura.<ref>{{navedi splet |url= http://www.bastina-slavonija.info/tematskecjeline.aspx?id=7|title=Enolitik/Slavonija|accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske }}</ref><ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=The Kostolac horizon at Vučedol|pages=25–40|volume=29|issue=1|date=december 2005| author=Jacqueline Balen|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref><ref>{{cite journal|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske / A Contribution to Understanding Neolithic Ritual Objects in the Northern Croatia Neolithic|language= hrvaščinahr|pages=43–48|volume=27|issue=1|date=december 2003|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref> Iz železne dobe izhajajo ostanki [[Iliri|ilirske]] [[Halštatska doba|halštatske kulture]] in [[Kelti|keltske]] kulture.<ref>{{cite journal|journal=Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu|publisher=Institut za arheologiju|issn=1330-0644|volume=19|issue=1|date=julij 2002 |title= Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu / A Contribution to Understanding Continuous Habitation of Vinkovci and its Surroundings in the Early Iron Age|language=hrvaščinahr|pages=79–100|author1=Hrvoje Potrebica|author2=Marko Dizdar|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=1560|accessdate=15.10.2011}}</ref>

Precej kasneje so območje poselili [[Liburni]] in Iliri, medtem ko prve [[Stari Grki|grške]] kolonije zasledimo na otokih [[Hvar]] ''(Pharos)'', [[Korčula]] ''(Melaina Korkyra)''<ref>{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Illyrians.html?id=4Nv6SPRKqs8C|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=114|quote=...&nbsp;in the early history of the colony settled in 385&nbsp;BC on the island Pharos (Hvar) from the Aegean island Paros, famed for its marble. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,&nbsp;... |accessdate=15.10.2011}}</ref> in [[Vis]] ''(Issa)''.<ref>{{citenavedi bookknjigo|url=http://www.scribd.com/doc/15826619/John-Wilkes-The-Illyrians|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=115|quote=The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis.|accessdate=3.4.2012}}</ref> Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] ([[Dalmacija (rimska provinca)|rimska provinca Dalmatia]]). Cesar [[Dioklecijan]] je po upokojitvi leta 305 na mestu današnjega [[Split]]a zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v [[Pulj|Pulju]]u pa še vedno stoji dobro ohranjen [[rimski amfiteater]].<ref>{{citenavedi bookknjigo|author1=Edward Gibbon|author2=John Bagnell Bury|author3=Daniel J. Boorstin|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|publisher=Modern Library|year=1995|location=New York|page=335|isbn=978-0-679-60148-7|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C|accessdate=27.10.2011}}</ref>

V 5. stoletju je eden zadnjih vladarjev Zahodnega rimskega cesarstva, [[Seznam_rimskih_cesarjevSeznam rimskih cesarjev#Zadnji_cesarji_Zahodnega_cesarstvaZadnji cesarji Zahodnega cesarstva|Julius Nepos]], svojemu cesarstvu vladal iz splitske palače.<ref>{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=Xw4fAAAAMAAJ|author=J. B. Bury|title=History of the later Roman empire from the death of Theodosius I. to the death of Justinian|page=408|publisher=Macmillan Publishers|year=1923|accessdate=15.10.2011}}</ref> Obdobje se je zaključilo z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. stoletja, med katerimi so bila uničena skoraj vsa rimska mesta. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto [[Dubrovnik]] nastalo iz preživelih iz mesta ''Epidaurum'' (današnji [[Cavtat]]).<ref name="AAPatton">{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=E_NBAAAAYAAJ|title=Researches on the Danube and the Adriatic|author=Andrew Archibald Paton|year=1861|pages=218–219|publisher=Trübner|accessdate=15.10.2011}}</ref>

[[Etnogeneza]] Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju ''slovanska'' in ''iranska''.<ref>{{navedi splet |url=http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |title=Znate li odakle potječe riječ 'Hrvat'? Donosimo 5 zanimljivih teorija |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Croexpress.eu |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409193638/http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |url-status=dead }}</ref> Najširše sprejeta, slovanska, govori o selitvi Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja ljudstev]]. Nasprotno, iranska teorija govori o iranskem izvoru na osnovi plošče iz Tanaisa, kjer so v grščini zapisana imena ''Χορούαθ[ος]'', ''Χοροάθος'' in ''Χορόαθος'' (Khoroúathos, Khoroáthos, and Khoróathos) in njihova razlaga kot imena za Hrvate.<ref name="Nikšić-Heršak">{{cite journal|journal=Migracijske i etničke teme|issn= 1333-2546|publisher=Institute for Migration and Ethnic Studies|date=September 2007|volume=23|issue=3|pages=251–268|author1=Emil Heršak|author2=Boris Nikšić|language=hrvaščinahr|title=Hrvatska etnogeneza: pregled komponentnih etapa i interpretacija (s naglaskom na euroazijske/nomadske sadržaje) / Croatian Ethnogenesis: A Review of Component Stages and Interpretations (with Emphasis on Eurasian/Nomadic Elements) | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28729&lang=en}}</ref>

Po Konstantinu VII. naj bi se pokristjanjevanje začelo v 7. stoletju, vendar teorija ni sprejeta in se pokristjanjevanje običajno povezuje z 9. stoletjem.<ref>{{cite journal|journal=Bogoslovska smotra|publisher=[[Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu]] |issn=0352-3101|date=april 1968|issue=3–4|volume=37|author=Antun Ivandija|title=Pokrštenje Hrvata prema najnovijim znanstvenim rezultatima / Christianization of Croats according to the most recent scientific results|language=hrvaščinahr|pages=440–444 | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=64623&lang=en}}</ref>

Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od [[812]]. leta vključena v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] provinco [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Ta mesta [[Zadar]], [[Split]], [[Trogir]], [[Dubrovnik]], [[Kotor]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Rab]] in [[Osor]] so bile nekakšne [[trdnjava|trdnjave]] tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z [[Bolgari]] v [[9. stoletje|9.]] in [[10. stoletje|10. stoletju]] in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, ki so ji vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju [[Kralj Tomislav|kralja Tomislava]], ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj (v pismu [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]], s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925), ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in [[Štefan Držislav|Štefana Držislava]] ([[969]]–[[997]]). Med vladanjem kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] ([[1054]]–[[1074]]) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se je s tem ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg.<ref name="Margetić">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=29|issue=1|issn=0353-295X|pages=11–20|title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II. / Regnum Croatiae et Dalmatiae in age of Stjepan II|language=hrvaščinahr|author=Lujo Margetić|date=januar 1997|accessdate=16.10.2011|url= http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76963}}</ref> Ko je kralj [[Štefan II. (hrvaški kralj)|Stjepan II.]] umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] v imenu svoje sestre [[Helena Ogrska|Helene]], žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do bitke na Gvozdu (sedaj Petrovi gori) 1097, katere končni rezultat – poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića – je bilo leta [[1102]] kronanje madžarskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in [[ban]], Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske.<ref name="HR-HU-Heka">{{cite journal|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije / Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|language=hrvaščinahr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=oktober 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173|accessdate=16.10.2011}}</ref>

Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] ([[1389]]) in padcu bosanskega kraljestva ([[1463]]) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu [[16. stoletje|16. stoletja]] so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] ([[1526]]) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške ([[1. januar|1. 1.]] [[1527]]), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred otomanskim imperijem in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{citenavedi websplet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja / History of parliamentarism|language=hrvaščinahr|publisher=[[Sabor]]|accessdate=18.10.2010|archivedate=2010-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202061135/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|url-status=dead}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{cite journal|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)|language=hrvaščinahr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta [[1918]]. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]].

V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji [[Gradiščanska|gradiščanski]] Hrvati so njihovi neposredni potomci.<ref>{{citenavedi websplet|publisher=Croatian Cultural Association in Burgenland|url=http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|language=hrvaščinahr|title=Povijest Gradišćanskih Hrvatov / History of Burgenland Croats|accessdate=17.10.2011|archivedate=2012-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111143517/http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|url-status=dead}}</ref> Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot [[Vlahi]]. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737–39.<ref>{{citenavedi bookknjigo|first1=John R. |last1=Lampe |first2=Marvin R. |last2=Jackson|title=Balkan economic history, 1550–1950: from imperial borderlands to developing nations|page= 62|publisher=Indiana University Press |year=1982|isbn=978-0-253-30368-4|url=https://books.google.com/books?id=OtW2axOSn10C|accessdate=17.10.2011}}</ref> Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v [[17. stoletje|17.]] in [[18. stoletje|18. stoletju]] proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta [[Knin]], kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino.

[[Slika:Austria-Hungary_mapHungary map-sl.svg|thumbsličica|right|300px300x300_pik|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora]]

V času [[Napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]] sta tako Mljetska kot [[Dubrovniška republika]] izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta [[1809]] je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je [[Royal Navy|britanska mornarica]] z otoka [[Vis|Visa]]a izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=[[Harold Nicolson]]|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=[[Grove Press]]|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=17 October 2011}}</ref>

1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[Ilirsko gibanje|ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{cite journal|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hrvaščinahr}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{cite journal|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref>

Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta [[1868]] so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status ''[[Corpus separatum|''corpus separatum]]'']], uveljavljen leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/>

Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{cite journal|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=[[Univerza na Reki]]|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska (Croatian-Hungarian compromise in light of press clips)|language=hrvaščinahr|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{cite journal|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=[[Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu]] |title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886 / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hrvaščinahr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]].<ref>{{citenavedi bookknjigo|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=17 October 2011|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva.

29. oktobra 1918 je hrvaški parlament (''Sabor'') razglasil neodvisnost in sprejel odločitev o pridružitvi novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]],<ref name="Povijest-saborovanja"/> ki je, z [[Zagreb]]om kot glavnim mestom, obstajala komaj mesec dni. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. decembra 1918 vstopila v unijo z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in oblikovala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s sedežem v [[Beograd]]u.<ref>{{citenavedi bookknjigo|title=World War I: encyclopedia, Volume 1|author1=Spencer Tucker|author2=Priscilla Mary Roberts|isbn=978-1-85109-420-2|page=1286|year=2005|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C}}</ref> Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro.<ref name="Povijest-saborovanja"/> [[Vidovdanska ustava]] iz leta 1921 je državo opredelila kot unitarno, razpust sabora pa je skupaj z brisanjem administrativnih meja dejansko zaključil obdobje hrvaške samostojnosti. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, ''Hrvaška seljačka stranka'' (HSS; Hrvaška kmečka stranka) pod vodstvom [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]].<ref>{{cite journal|journal=Scrinia Slavonica|publisher=Croatian Institute of History – Slavonia, Syrmium and Baranya history branch|issn=1332-4853|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31497|volume=3|issue=1|date=November 2003|title=Parlamentarni izbori u Brodskom kotaru 1923. godine (Parliamentary Elections in the Brod District in 1932)|language=hr |accessdate=17.10.2011|pages=452–470}}</ref>

Politični položaj se je še poslabšal po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe [[Diktatura|diktature]] [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] januarja 1929.<ref>{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru|publisher=[[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti]] |issn=1330-0474|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74560|pages=203–218|issue=51|date=November 2009|author=Zlatko Begonja|title=Ivan Pernar o hrvatsko-srpskim odnosima nakon atentata u Beogradu 1928. godine (Ivan Pernar on Croatian-Serbian relations after 1928 Belgrade assassination)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime: [[Kraljevina Jugoslavija]].<ref>{{citenavedi bookknjigo|title=Yugoslavia's ruin: the bloody lessons of nationalism, a patriot's warning|author=Cvijeto Job|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|isbn=978-0-7425-1784-4|page=9|year=2002|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=yH3Hz2AXonwC}}</ref> Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil [[Vladko Maček]], je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. svetovne vojne, avgusta 1939 privedlo do dogovora [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]] z [[Vladko Maček|Vladkom Mačkom]] in srbskim premierom [[Dragiša Cvetković|Dragišo Cvetkovićem]] – [[dogovor Cvetković–Maček]] – in s tem do avtonomije Banovine Hrvaške. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana.{{sfn|Klemenčič|Žagar|2004|pp=121–123}}

Ko so aprila leta 1941 [[Nemci]] okupirali Jugoslavijo, je mnogo Hrvatov videlo v tem osvoboditev po dolgem obdobju zatiranja. [[Nemci]] in [[Italijani]] so se strinjali glede ustanovitve [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (''Nezavisna država Hrvatska'') s fašistično vlado. Meje te države so vključevale Hrvaško, dele Bosne in Hercegovine in [[Srem]] ter nekaj ozemlja na južni meji današnje Slovenije, okoli [[Obrežje, Brežice|Obrežja]]. Hrvaški [[fašisti]] so nemudoma sprejeli [[nürnberški zakoni|nürnberške zakone]] in pričeli z zatiranjem in preganjanjem [[Judje|Judov]] (ocena je, da jih je od 39.000 preživelo le 9.000) in [[Srbi|Srbov]]; prišlo je do ustanovitve [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijskega taborišča Jasenovac]] ter spremembe rabe zaporov v [[Stara Gradiška|Stari Gradiški]].<ref>{{cite journal|journal=Arhivski vjesnik|publisher=[[Croatian State Archives]]|issn=0570-9008|date=November 1996|issue=39|author=Josip Kolanović|pages=157–174|title=Holocaust in Croatia – Documentation and research perspectives|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=97652|accessdate=17.10.2011}}</ref> Ocena števila med vojno s strani [[Ustaši|ustaškega]] režima NDH pobitih hrvaških Srbov je okoli 500.000.<ref>{{harvnb|Midlarsky|2005|p=131}}: "Memories of the mass murder of at least 500,000 Serbs by the fascist Croatian state in alliance with Nazi Germany during World War II were rekindled by Tuđman's behavior."</ref><ref>{{citenavedi bookknjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=109–110|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref> Po drugi strani je ocena števila umrlih Hrvatov okoli 200.000, kar vključuje tako žrtve fašističnega režima, partizane, kot tudi medvojne žrtve in žrtve povojnih pobojev članov kolaborantske vojske.<ref name="Kočević">{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=8RdnAAAAMAAJ |first=Bogoljub |last=Kočović |title=Sahrana jednog mita: žrtve Drugog svetskog rata u Jugoslaviji|language=sr|trans-title=Pokop nekega mita: žrtve druge svetovne vojne v Jugoslaviji |publisher=Otkrovenje|year=2005|isbn=978-86-83353-39-2|accessdate=18 October 2011}}</ref><ref name="Victims-Cohen">{{citenavedi bookknjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=106–111|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143561/Croatia/223956/World-War-II | title = History of Croatia, World War II | author1 =Bracewell, C.W. |first2=John R. |last2=Lampe | work = Encyclopædia Britannica Online | publisher = Encyclopædia Britannica Inc. | year = 2012 | accessdate = 2.3.2013}}</ref>

Po koncu [[2. Svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti [[Komunizem|Komunistična stranka]] Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čimer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu |archive-date=2019-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522124417/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |url-status=dead }}</ref><ref name="JL-Savka">{{citenavedi newsnovice|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |df=dmy }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{cite journal|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref>

Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{citenavedi newsnovice|agency=[[Reuters]] |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=[[The New York Times]] |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html |df=dmy }}</ref>

Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo.<ref name="Pauković-14Congress-2009">{{cite journal|author=Davor Pauković|publisher=Centar za politološka istraživanja|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=55640|language=hr|title=Posljednji kongres Saveza komunista Jugoslavije: uzroci, tijek i posljedice raspada / Last Congress of the League of Communists of Yugoslavia: Causes, Consequences and Course of Dissolution|date=1.6.2008|journal=Časopis za suvremenu povijest|volume=1|issue=1|pages=21–33|format=PDF|issn=1847-2397|accessdate=11.12.2010}}</ref> Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. svetovne vojne, po katerih je zmaga [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] še dodatno zaostrila mednarodnostna nasprotja. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, ''sabor''.<ref name="Independent-Tuđman-Obituary">{{citenavedi newsnovice|newspaper=[[The Independent]] |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |title=Obituary: Franjo Tudjman |author=Branka Magas |date=13.12.1999 |accessdate=17.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmjvz7e?url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |df=dmy }}</ref> Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno [[suverenost]] Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij (z izjemo 15-letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji). Neodvisnost je v veljavo stopila 8. oktobra 1991.

Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Republika Srbska republika Krajina|Republika Srbska krajina]], s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |first=Chuck |last=Sudetic |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |df=dmy }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{citenavedi bookknjigo|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=[[Routledge]]|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne_v_nekdanji_JugoslavijiVojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna_na_Hrva.C5.A1kemVojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije.

Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{citenavedi websplet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format= PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]];: naNa Pelješac pa je Hrvaška pričelazgradila graditi tudiveličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA }}</ref>

Ozemlje obsega 56.594 &nbsp;km², od tega 56.414 &nbsp;km² kopna in 128 &nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{citenavedi websplet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405 &nbsp;km².

Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |df=dmy }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], sistem 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo preko pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{citenavedi websplet|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |df=dmy }}</ref>

Kraško območje skriva okoli 7000 jam in manjših lukenj; nekatere izmed njih so, tako kot v Sloveniji, bivališče edinega znanega jamskega [[Vretenčarji|vretenčarja]], [[Človeška ribica|človeške ribice]]. V državi so znatno zastopani tudi gozdovi, ki pokrivajo 2.490.000 hektarjev, kar predstavlja 44 % hrvaškega kopna. Drugi tipi življenjskega okolja vključujejo [[mokrišče|mokrišča]], travnike, [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]], grmičevja ter obalna in morska okolja.<ref name="MCult-Biodiversity">{{citenavedi bookknjigo|publisher=State Institute for Nature Protection, Ministry of Culture (Croatia)|format=PDF|url=http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|title=Biodiversity of Croatia|year= 2006|editor=Jasminka Radović|editor2=Kristijan Čivić|editor3= Ramona Topić|isbn=953-7169-20-0|accessdate=13.10.2011}}</ref>

V smislu [[fitogeografija|fitogeografije]] Hrvaška leži v zmerno hladnem ter sredozemskem območju. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško ''World Wide Fund for Nature'' - WWF) deli Hrvaško v tri ekoregije: panonski mešani gozdovi, mešani gozdovi Dinarskega gorstva in ilirski hrastovi gozdovi.<ref name="DU-Sustdev">{{citenavedi websplet|publisher=6th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems|url=http://www.dubrovnik2011.sdewes.org/venue.php|title=Venue|accessdate=13.10.2011}}</ref>

Na ozemlju Hrvaške je 408 zaščitenih območij, kar predstavlja 9,2 % ozemlja. To vključuje osem [[narodni park|narodnih parkov]], dva [[Naravni rezervat |naravna rezervata]] in enajst naravnih parkov.<ref name="turizem2017">< /ref> Najbolj znan in hkrati najstarejši je narodni park [[Plitvička jezera]], ki je tudi uvrščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/98 Unesco]</ref>. [[Narodni park Severni Velebit]] je del UNESCO-vega [[Program Človek in biosfera]] ''(Man and the Biosphere Programme)''. Zaščitene rezervate in posebne rezervate upravlja država, medtem ko so ostala območja upravljajo županije. Leta 2005 je bila vzpostavljena Nacionalna ekološka mreža kot prvi korak pri pridruževanju Evropski uniji in pridruževanju programu [[Natura 2000]].<ref name="MCult-Biodiversity"/>

V večini Hrvaške prevladuje zmerno toplo in deževno [[celinsko podnebje]], kot ga določa [[Köppnova podnebna klasifikacija]]. Srednja mesečna temperatura se giblje med −3 &nbsp;°C v januarju in 18 &nbsp;°C v juliju. Najhladnejša dela Hrvaške sta [[Lika]] in [[Gorski Kotar]], kjer najdemo snežno gozdnato podnebje na nadmorskih višinah nad 1200 m. Najtoplejši deli Hrvaške so ob Jadranskem morju in v neposrednem zaledju, kjer prevladuje sredozemsko podnebje in temperaturne vrhunce umirja bližina morja. Posledično se najvišje temperature pojavljajo v celinskem delu: najnižjo temperaturo −35,5 &nbsp;°C so 3. februarja 1919 izmerili v [[Čakovec|Čakovcu]], najvišjo, 42,8 &nbsp;°C, pa 4. avgusta 1981 v [[Ploče|Pločah]].{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015||p=42}}<ref name="record temp">{{citenavedi websplet|title=Najviša izmjerena temperatura zraka u Hrvatskoj za razdoblje od kada postoje meteorološka motrenja|url=http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|website=Klima.hr|publisher=[[Croatian Meteorological and Hydrological Service]]|accessdate=1.8.2017|language=hr|date=21.7.2017}}</ref>

Srednja letna količina padavin se giblje med 600 &nbsp;mm in 3500 &nbsp;mm, odvisno od geografskega področja in prevladujočega podnebnega tipa. Najmanj padavin tako beležijo na zunanjih otokih ([[Biševo]], [[Lastovo]], [[Svetac]], [[Vis]]) in v vzhodnem delu Slavonije, pri čemer se v Slavoniji padavine pojavljajo zlasti v sezoni rasti poljščin. Najvišjo količino padavin pa beležimo v Dinari in Gorskem Kotarju.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=42}}

Republika Hrvaška je unitarna država s [[parlament]]arnim sistemom upravljanja. Ob razpadu vladavine komunistične stranke v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] je leta 1990 Hrvaška izvedla prve večstrankarske volitve in sprejela novo ustavo.<ref name="NYTimes-Elections2-HRV1990">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/05/09/world/evolution-in-europe-conservatives-win-in-croatia.html|title=Evolution in Europe; Conservatives Win in Croatia|date=9.5.1990|accessdate=14.10.2011}}</ref> 9. oktobra 1991 je razglasila neodvisnost in s tem še prispevala k razpadu Jugoslavije ter v letu 1992 prejela priznanje s strani številnih držav in postala članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]].<ref name="Sabor-Independence-8Oct1991">{{citenavedi websplet|work=Official web site of the Croatian Parliament|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|title=Ceremonial session of the Croatian Parliament on the occasion of the Day of Independence of the Republic of Croatia|date=7.10.2004|accessdate=29.7.2012|archivedate=29.7.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/69Wk9bFY8?url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|df=dmy-all}}</ref><ref name="NYT-UN-membership">{{citenavedi newsnovice|url=https://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |title=3 Ex-Yugoslav Republics Are Accepted Into U.N. |newspaper=[[The New York Times]] |author=[[Paul L. Montgomery]] |date=23.5.1992 |accessdate=29.7.2012 |archivedate=29.7.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69WnEWOSK?url=http://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |df=dmy }}</ref> V skladu z ustavo iz leta 1990 je Hrvaška delovala po pol-predsedniškem sistemu do leta 2000 (dolgoletni predsednik [[Franjo Tuđman]] je umrl leta 1999), ko je prešla na parlamentarni sistem.<ref name="BBC-CroProfile">{{citenavedi newsnovice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1097128.stm|title=Croatia country profile|date=20.7.2011|accessdate=14.10.2011}}</ref> Veje oblasti so zakonodajna, izvršna in sodna.<ref name="VRH-PoliticalStructure">{{citenavedi websplet|publisher=[[Government of Croatia]]|url=http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|title=Political Structure|date=6.5.2007|accessdate=14.10.2011|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203020541/http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|url-status=dead}}</ref>

Hrvaško vlado vodi predsednik vlade, ki ima štiri namestnike ter šestnajst ministrov, ki bdijo vsak nad svojim področjem.<ref name="Govt-Ministers">{{citenavedi websplet|publisher=Government of Croatia|url=http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|title=Members of the Government|accessdate=14.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130604052735/http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|archivedate=4.6.2013|df=dmy-all}}</ref> Kot izvršna veja oblasti je vlada pristojna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvrševanje zakonov ter vodenje zunanje in notranje politike države. Sedež vlade je v [[Banski dvori|Banskih dvorih]] v Zagrebu.<ref name="VRH-PoliticalStructure" /> Hrvaško vlado trenutno vodi {{Wikidata|p6}}.

Enodomni parlament (''{{lang|hr|Sabor}}'') nosi zakonodajno vlogo. Drugi dom parlamenta, Dom županij (''Županijski dom''), ki je bil vzpostavljen leta 1993, so opustili leta 2001. Predstavniki v Saboru, katerih število se giblje med 100 in 160, so voljeni za štiriletno obdobje. Seje Sabora potekajo med 15. januarjem in 15. julijem ter 15. septembrom in 15. decembrom.<ref name="Sabor-about">{{citenavedi websplet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|title=About the Parliament|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706061905/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|url-status=dead}}</ref> Dve najmočnejši stranki sta [[Hrvaška demokratska skupnost|HDZ]] (Hrvatska demokratska zajednica) in [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|SDP]] (Socijaldemokratska partija Hrvatske)<ref name="Sabor-MPs">{{citenavedi websplet|publisher=Sabor|title=Members of the 6th Parliament|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706062229/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|url-status=dead}}</ref>

| [[File:Flag of Lika-Senj County.pngsvg|border|23px]] [[Liško-senjska županija|Lika-Senj / Liško-senjska županija]] || [[Gospić]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|5.350|| style="text-align:right;padding-right:2px"|51.022

| [[File:Flag of Zagreb County.pngsvg|border|23px]] [[Zagrebška županija|Zagreb / Zagrebška županija]] || [[Zagreb]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.078|| style="text-align:right;padding-right:2px"|317.642

Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011|df=dmy-all}}</ref>

Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{citenavedi newsnovice|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |df=dmy }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{citenavedi websplet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118190958/http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|url-status=dead}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{citenavedi websplet|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{citenavedi websplet|publisher=Evropska unija |url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012|df=dmy-all}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{citenavedi newsnovice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{citenavedi newsnovice|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{citenavedi newsnovice|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327101217/https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|url-status=dead}}</ref>

Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{citenavedi newsnovice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011|archive-date=2013-01-07|archive-url=https://archive.phtoday/20130107231744/http://www.mvep.hr/mvp.asp?pcpid=2531|url-status=dead}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{citenavedi newsnovice|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref>

[[Oborožene sile Republike Hrvaške]] (OSRH) sestavljajo [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba]], [[Hrvaška kopenska vojska]] in [[Hrvaška vojna mornarica]], poleg poveljstva za izobraževanje in podporo. OSRH vodi Vrhovni [[štab]], ki poroča ministru za obrambo, ki pa nato na tem področju poroča predsedniku države. V skladu z ustavo je predsednik države tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in v primeru grozeče nevarnosti med vojno poveljuje neposredno Vrhovnemu štabu.<ref name="CAFstructure">{{citenavedi websplet|url=http://www.osrh.hr/prikaz_en.asp?idi=100&kati=2|title=Chain of Command in the CAF|publisher=Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške |accessdate=2.7.2012}}</ref>

Po zaključku t.i. ''domovinske vojne'' med letoma 1991–95 so se obseg in izdatki za hrvaške oborožene sile ves čas zmanjševali. Tako je bila potrošnja leta 2005 2,39 % BDP,<ref name="CIA">{{citenavedi websplet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|title=World Factbook|accessdate=9.11.2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|archive-date=2020-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|url-status=dead}}</ref> leta 2017 pa le še 1,32 % BDP,<ref name="noj_izdatki">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |title=Croatia to Further Increase Defence Budget |accessdate=23.2.2019 |date=17.2.2018 |format= |work=[[HINA]] |archive-date=2019-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190301013314/https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |url-status=dead }}</ref> kar je znatno manj kot rekordna stopnja 11,1 % BDP leta 1994.<ref name="sipri">{{citenavedi websplet|url=http://milexdata.sipri.org/ |title=SIPRI Military Expenditure Database |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]] |accessdate=9.11.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328072123/http://milexdata.sipri.org/ |archivedate=28.3.2010 }}</ref> Številčna popolnjenost je tradicionalno temeljila na naborniškem sistemu, so pa hrvaške oborožene sile pred pridružitvijo zvezi NATO izvedle številne reforme, ki so se osredotočale na zmanjševanje kadra, prestrukturiranje sestave in profesionalizacijo. Leta 2016 je bilo v oboroženih silah 15.977 zaposlenih. Številka zajema 14.474 vojaških oseb, od tega 1539 ali 10,63 % žensk, in 1503 državnih uslužbencev in nameščencev, od tega 537 ali 35,73 % žensk, s čimer se nadaljuje rast deleža žensk v vseh kategorijah vojaškega in drugega osebja hrvaških oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.osrh.hr/#rubData/HTML/HR/O%20NAMA/OP%C4%86ENITO/20170302_Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016/Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016._HR.htm|title=Osoblje u OS RH 2001.-2016. |accessdate=28.2.2019 |date= |format= |work=Oružane snage Republike Hrvatske }}</ref>

Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ukinjeno januarja 2008.<ref name="cia2017" /> Dotlej je bil za moške nad 18 let obvezen šestmesečni vojaški rok, ki je že skrajšan s prejšnjih devet mesecev do leta 2001. Alternativa je bila osemmesečno civilno služenje roka.<ref name="vojnirokkraci">{{citenavedi newsnovice|url=http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|title=Vojni rok u Hrvatskoj kraći, nego drugdje u Europi i NATO-u|author=Milan Jelovac|date=23.1.2001|newspaper=Vjesnik|language=hr|accessdate=9.9.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120127065234/http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|archive-date=27.1.2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref>

[[File:Bevölkerungspyramide Kroatien 2016.png|thumb|right|Prebivalstvena piramida 2016]]Ob popisu prebivalstva leta 2021 je Republika Hrvaška štela 3.871.833 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 68,5 prebivalca na kvadratni kilometer.<ref name="popis2021">{{Navedi splet|url=https://dzs.gov.hr/vijesti/objavljeni-konacni-rezultati-popisa-2021/1270|title=Objavljeni konačni rezultati Popisa 2021.|date=22. september 2022|accessdate=23. septembra 2022|publisher=Državni zavod za statistiku|language=hr}}</ref> Pričakovana življenjska doba novorojenčka je v letu 2016 znašala 78,2 leta.<ref name=who0>{{citenavedi websplet|url=http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|title=WHO Life Expectancy at birth|accessdate=6.12.2014|publisher=[[World Health Organization]]|year=2012|archive-date=2014-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206093205/http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|url-status=dead}}</ref>

Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo kar za 17 %.<ref name="rtvslo_demogr">< /ref>

[[Rodnost]] trenutno{{Kdaj}} znaša 1,43 otroka na mater. kar je ena najnižjih rodnosti v svetovnem merilu. Od leta 1991 hrvaška stopnja [[smrtnost]]i neprestano presega stopnjo rodnosti.<ref name="DZS-Stat2010" /> Do leta 2008 je Hrvaška beležila pozitiven migracijski saldo (pozitivno razmerje med doseljenimi in izseljenimi), zlasti na račun priseljencev iz BiH,<ref name="Limun-immigration">{{citenavedi websplet|publisher=Limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|title=U Hrvatskoj dvostruko više doseljenika|trans-title=Twice as many immigrants in Croatia|date=21.7.2007|accessdate=12.10.2011|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114083714/http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|url-status=dead}}</ref> od takrat dalje, še zlasti po pridružitvi EU, pa Hrvaška tudi tu beleži vedno višji negativni saldo, ki še dodatno pripomore k zmanjševanju števila prebivalcev.<ref name="migracije">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |title=Who is Leaving Croatia and Who is Coming? Official Migration Statistics 2007-16 |accessdate=12.1.2019 |date=27.1.2018 |format= |work= Paul Bradbury |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113062925/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2011 in 2018 se je prebivalstvo tako zmanjšalo za 170.491, od tega skoraj 150 tisoč po vstopu Hrvaške v EU.<ref name="preb_2018">< /ref>

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 2 || style="text-align:left;" | '''[[Split]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||167.121||178.102

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 3 || style="text-align:left;" | '''[[Reka, Hrvaška|Reka]]''' (Rijeka) || style="text-align:left;" |[[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]||128.314||128.624

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 4 || style="text-align:left;" | '''[[Osijek]]''' || style="text-align:left;" |[[Osiješko-baranjska županija|Osiješko-baranjska]]||83.104||108.048

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 5 || style="text-align:left;" | '''[[Zadar]]''' || style="text-align:left;" |[[Zadrska županija|Zadrska]]||71.471||75.082

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 6 || style="text-align:left;" | '''[[Pulj]]''' (Pula)|| style="text-align:left;" |[[Istrska županija|Istrska]]||57.460||57.460

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 7 || style="text-align:left;" | '''[[Slavonski Brod]]''' || style="text-align:left;" |[[Brodsko-posavska županija|Brodsko-posavska]]||53.531||59.143

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 8 || style="text-align:left;" | '''[[Karlovec]]''' (Karlovac) || style="text-align:left;" |[[Karlovška županija|Karlovška]]||46.833||55.705

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 9 || style="text-align:left;" | '''[[Varaždin]]''' || style="text-align:left;" |[[Varaždinska županija|Varaždinska]]||38.839||46.946

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 10 || style="text-align:left;" | '''[[Šibenik]]''' || style="text-align:left;" |[[Šibeniško-kninska županija|Šibeniško-kninska]]||34.302||46.332

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 11 || style="text-align:left;" | '''[[Sisek]]''' (Sisak) || style="text-align:left;" |[[Siško-moslavška županija|Siško-moslavška]]||33.332||47.768

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 12 || style="text-align:left;" | '''[[Vinkovci]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||32.032||35.312

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 13 || style="text-align:left;" | '''[[Velika Gorica]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||31.553||63.517

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 14 || style="text-align:left;" | '''[[Dubrovnik]]''' || style="text-align:left;" |[[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanska]]||28.434||42.615

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 15 || style="text-align:left;" | '''[[Bjelovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorska]]||27.024||40.276

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 16 || style="text-align:left;" | '''[[Vukovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||26.486||27.683

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 17 || style="text-align:left;" | '''[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]]''' || style="text-align:left;" |[[Koprivniško-križevska županija|Koprivniško-križevska]]||23.955||30.854

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 18 || style="text-align:left;" | '''[[Solin]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||20.212||23.926

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 19 || style="text-align:left;" | '''[[Zaprešić]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||19.644||25.226

|style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 20 || style="text-align:left;" | '''[[Požega, Hrvaška|Požega]]''' || style="text-align:left;" |[[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonska]]||19.506||26.248

! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2015<ref name="Deloitte-HRV-2015">{{citenavedi websplet|publisher=[[Deloitte]]|url=http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|language=hr|title=500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=500 largest Central European companies|accessdate=9.9.2011|year=2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135123/http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Deloitte500-2010-HR">{{citenavedi websplet|publisher=Deloitte|language= hr|format=PDF|url=http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|title= Rang lista 500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title= Ranking of the 500 Largest Central European Companies|accessdate=9.9.2016}}</ref>

! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2017<ref name="coface_top500">{{navedi splet |url=https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |title=COFACE CEE TOP 500 RANKING; str 47 |accessdate=31.1.2019 |date= |format=PDF |work=Coface Central Europe Holding AG, Dunaj |archive-date=2019-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190201080249/https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |url-status=dead }}</ref>

Po klasifikaciji Združenih narodov Hrvaška sodi med visokodohodkovna gospodarstva.<ref>{{citenavedi websplet|url=https://www.un.org/development/desa/dpad/wp-content/uploads/sites/45/publication/2017wesp_full_en.pdf|title=World Economic Situation and Prospects 2017|page=156|publisher=United Nations|year=2017|accessdate=25.9.2017}}</ref> [[Mednarodni denarni sklad]] hrvaški nominalni [[BDP]] za leto 2017 ocenjuje na 53,5 milijarde USD ali 12.863 USD na prebivalca, medtem ko je po pariteti kupne moči BDP ocenjen na 100 milijard USD oziroma 24.095 USD na prebivalca.<ref name=WEO2017>{{citenavedi websplet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=62&pr.y=12&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|accessdate=25.4.2017 |title=World Economic Outlook Database, April 2017 – Croatia|work=International Monetary Fund}}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]-a je hrvaški ocenjeni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 znašal 61 % povprečja EU,<ref name="Eurostat-GDPPC">{{citenavedi websplet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|title=GDP per capita in PPS|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=13.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625234316/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|archivedate=25.6.2013|df=dmy-all}}</ref> leta 2018 pa 62 % povprečja EU; za primerjavo: slovenski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je v letu 2018 znašal 85 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet |url= https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|title=

Povprečna mesečna neto plača hrvaškega delavca v januarju 2017 je bila 5895 [[Hrvaška kuna|hrvaških kun]] (HRK) – približno 800 EUR, povprečna bruto plača pa 7911 HRK (približno 1070 EUR) mesečno.<ref name="salary7161">{{citenavedi websplet|url=http://www.dzs.hr/default.htm |title=Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku |work=Dzs.hr |accessdate=23.3.2017}}</ref> Stopnja nezaposlenosti na Hrvaškem je v decembru 2018 v primerjavi z istim mesecem 2017 padla z 12,2 % na 9,6 %, tako da je število nezaposlenih znašalo 148.919. V obdobju 1996 do 2018 je povprečna stopnja nezaposlenosti znašala 17,4 %, z vrhuncem 23,6 % januarja 2002 in najnižjo stopnjo 8,4 % nezaposlenih septembra 2018. Na stopnjo nezaposlenosti znotraj enega leta močno vpliva sezonsko zaposlovanje (turizem, kmetijstvo).<ref name="zaposlitev">{{navedi splet |url=https://tradingeconomics.com/croatia/unemployment-rate |title=Croatia Unemployment Rate |accessdate=3.2.2019 |date= |format= |work=Trading Economics }}</ref>

[[Privatizacija]] državnih podjetij se je začela, toda z mešanimi rezultati. Spremljale so jo korupcijske afere, med najbolj odmevnimi je bila vloga bivšega premiera [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]] pri prodaji podjetja [[INA (podjetje)|INA]] madžarskemu [[MOL (podjetje)|MOL]]-u.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html|title=Sanader za Hypo in Mol v zapor za osem let in pol |accessdate=4.2.2019 |date=13.6.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Trenutno potrošnja proračunskih uporabnikov znaša 19 % BDP. Izzivi ostajajo neenaka regijska razvitost, zahtevno investicijsko okolje, neučinkovito sodstvo ter izgube izobraženega mladega kadra, ki svoje priložnosti in boljše dohodke išče drugje v Evropski skupnosti.<ref name="cia2017">< /ref> Leta 2018 je stopnja zaznane korupcije, ki jo objavlja organizacija [[Transparency International]] (100 = ni korupcije, 0 = popolnoma koruptivno), znašala 48/100, kar Hrvaško uvršča na 60./180 mesto v svetu (Slovenija: stopnja 60/100, 36./180)<ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/HRV |title= Croatia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015635/https://www.transparency.org/country/HRV |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/SVN |title=Slovenia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119113116/https://www.transparency.org/country/SVN |url-status=dead }}</ref> Javni dolg je junija 2013 znašal 59,5 % državnega BDP,<ref>{{citenavedi websplet|url=http://countryeconomy.com/national-debt/croatia|title=Croatia National Debt on Country Economy|publisher=countryeconomy.com|accessdate=3.12.2013}}</ref> leta 2016 82,3 % BDP in 2017 77,8 % BDP.<ref name="cia2017">< /ref> 1. januarja 2023 je Hrvaška [[Hrvaška kuna|hrvaške kune]] nadomestila z [[Evro|evri]] po menjalnem tečaju 7,5345 kune za evro.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref>

V hrvaškem storitvenem sektorju je močno prisoten [[turizem]], ki k BDP prispeva okoli 20 %. V letu 2017 je ocenjen prihodek v višini 9,5 milijarde evrov.<ref>{{citenavedi websplet|url=http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|title=Prihodi u 2017. najbolje pokazuju napredak hrvatskog turizma|trans-title=Revenue in 2017 show best Croatian tourism's progress|work=hr.n1info.com|publisher=[[N1 (television)|N1]]|language=hr|date=30.3.2018|accessdate=22.4.2018|df=dmy-all|archive-date=2018-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422202407/http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|url-status=dead}}</ref> Njegovi pozitivni učinki se čutijo v celotnem hrvaškem gospodarstvu v smislu višjih prihodkov v maloprodaji, prehrambeni industriji ter sezonskih zaposlitev. Pomen industrije je zlasti v izvozu, saj znatno prispeva k zmanjševanju zunanjega trgovinskega primanjkljaja države.<ref>{{citenavedi newsnovice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYhbBry?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|language=hr|title=Iako čini gotovo petinu BDP-a, i dalje niskoprofitabilna grana domaće privrede|trans-title=Even though it comprises nearly a fifth of the GDP, it is still a low-profit branch of the national economy|author1=Tomislav Pili|author2=Davor Verković|date=1.10.2011|accessdate=20.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Od zaključka hrvaške vojne za neodvisnost je število turistov nenehno raslo in doseglo petkratnik medvojnega obiska, tj. 14 milijonov turistov letno.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=412}} Najštevilčnejši so turisti iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške, Velike Britanije in same Hrvaške. Leta 2015 je bila povprečna doba bivanja 5 dni.<ref name="turizem2017">{{navedi splet |url=https://mint.gov.hr/UserDocsImages//AA_2018_c-dokumenti//180608_HTZTUBENG_2017.PDF |title=Croatia-TOURISM IN FIGURES 2017 |accessdate=10.2.2019 |date= |format=pdf |work=Ministrstvo za turizem Republike Hrvaške}}</ref>

Glavnina turistične industrije je zgoščena ob obali Jadranskega morja. Opatija je bila prvo turistično letovišče; turizem se je začel razvijati sredi 19. stoletja, do 1890-ih pa je že postala eno najbolj prepoznavnih zdravilnih letovišč v Evropi.<ref>{{citenavedi websplet|publisher=Opatija Tourist Board|url=http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|title=History of Opatija|accessdate=21.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120429102936/http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|archivedate=29.4.2012|df=dmy-all}}</ref> Kasneje se je na otokih in ob obali razvilo še več različnih letovišč, ki so nudila storitve tako za množični turizem kot za različne nišne trge. Eden najrazvitejših izmed teh je navtični turizem, saj so na voljo številne [[Marina (pristanišče)|marine]] z več kot 16.000 privezi;<ref name="marine">{{navedi splet |url=https://croatia.hr/en-GB/experiences/nautical |title=Nautical-Full of islands to discover |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Croatia Tourism Board }}</ref> Kulturni turizem gradi na privlačnosti obalnih srednjeveških mest in z množico poletnih kulturnih prireditev privablja množice turistov. Deskarji obiskujejo [[Bol na Braču]] in [[Viganj]] na [[Pelješac|Pelješcu]]. V notranjosti se razvijajo kmečki turizem, gorska letovišča in zdraviliški turizem. Pomembnejša turistična destinacija je tudi glavno mesto Zagreb, ki se že kosa z obalnimi letovišči. [[Božič]]ni sejem v Zagrebu je bil že večkrat prepoznan kot eden najatraktivnejših v Evropi.<ref>{{citenavedi websplet|publisher=[[Croatian National Tourist Board]]|url=http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|title=Activities and attractions|accessdate=21.10.2011|archive-date=2016-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160403135239/http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europeanbestdestinations.com/christmas-markets/zagreb/ |title=CHRISTMAS MARKET IN ZAGREB |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Europpean Best Destinations }}</ref>

Hrvaško morje je precej neonesnaženo, kar se izkazuje skozi številne naravne rezervate in 116 plaž z [[modra zastava|modro zastavo]].<ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|title=Croatia|accessdate=21.10.2011|publisher=[[Foundation for Environmental Education]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202124844/http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|archivedate=2 December 2011|df=dmy-all}}</ref> Po številu turistov se Hrvaška uvršča med 20 najbolj obiskanih držav na svetu.<ref name="UNWTO2018">{{citenavedi websplet|url=https://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284419876|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=2018|accessdate=12.2.2019|}}</ref>

Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{cite journal|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{citenavedi websplet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=30 April 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=15 January 2009|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi.

Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{citenavedi newsnovice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet |url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019 |date=2008 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}} </ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref>

Mednarodna letališča so v [[Letališče Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Letališče Osijek|Osijeku]], [[Letališče Pulj|Puli]], [[Letališče Reka|Reki]], [[Letališče Split|Splitu]], [[Letališče Zadar|Zadru]] in [[Letališče Zagreb|Zagrebu]].<ref name="MMPI-Airports">{{citenavedi websplet|publisher=[[Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|title=Air transport|accessdate=10.10.2011|archive-date=2016-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160703104330/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|url-status=dead}}</ref> Največje in najprometnejše letališče je [[Letališče Franjo Tuđman|Letališče Franja Tuđmana v Zagrebu]].<ref>{{citenavedi websplet|url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5+sjednica+Vlade//5+-+8.pdf|title=Wayback Machine|date=5.3.2016|publisher=|accessdate=30.3.2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305092336/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5%20sjednica%20Vlade//5%20-%208.pdf|archivedate=5.3.2016|df=dmy-all}}</ref> Hrvaška ustreza varnostnim mednarodnim standardom organizacije [[IATA]], ameriška Zvezna organizacija za letalstvo ([[FAA]]) pa jo uvršča v kategorijo 1.<ref>{{citenavedi websplet|url=http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|title=FAA Raises Safety Rating for Croatia|publisher=[[Federal Aviation Administration]]|date=26.1.2011|accessdate=27.1.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626094211/http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|archive-date=26.6.2013|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref>

Najprometnejše tovorno pristanišče na Hrvaškem je Reka (Rijeka), največ potnikov pa potuje skozi pristanišči Split in Zadar.<ref name="WB-Rijeka">{{citenavedi websplet|publisher=World Bank|language=hr|title=Riječka luka –jadranski "prolaz" prema Europi|trans-title=The Port of Rijeka – Adriatic "gateway" to Europe|date=3.3.2006|accessdate=13.10.2011|url=http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|archive-date=2012-08-05|archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20120805200119/http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|url-status=dead}}</ref><ref name="MMPI-RL-plan">{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|title=Luke|trans-title=Ports|language=hr|accessdate=24.8.2011|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121216063733/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|url-status=dead}}</ref> Poleg tega množica manjših pristanišč omogoča trajektni promet, ki služi večinoma povezavam med otoki in celino, nekateri pa tudi mednarodnemu prometu, zlasti z južno Italijo.<ref name="AOLPP-Rijeka">{{citenavedi websplet|publisher=Agencija za obalni linijski pomorski promet|url=http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|language=hr|title=Plovidbeni red za 2011. godinu|trans-title=Sailing Schedule for Year 2011|accessdate=27.8.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715203314/http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|archivedate=15.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Največje rečno pristanišče je [[Vukovar]] ob [[Donava|Donavi]], ki predstavlja tudi državno izhodišče za panevropski koridor št. VII.<ref name="Helsinki-1997"/><ref name="MMPI-River-Navigation">{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=890|title=Plovni putovi|trans-title=Navigable routes|language=hr|accessdate=10.9.2011}}</ref>

Po hrvaškem ozemlju poteka 631 &nbsp;km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{citenavedi websplet|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113 &nbsp;km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{citenavedi websplet|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref>

Hrvaška lastna proizvodnja energije pokriva 85 % potreb po [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]] in 19 % potreb po nafti. Leta 2013 je 30 % energetskih potreb pokrival zemeljski plin, nafta 12,4 %, drva 14,3 %, vodna energija 38,1 %, obnovljivi viri 3,7 %. Leta 2013 je bila neto proizvodnja električne energije 13.431 GWh, pri čemer je bila stopnja samooskrbe 54,3%.<ref name="energija2013">{{navedi splet |url=https://www.enu.hr/ee-u-hrvatskoj/20-20-20-i-dalje/rezultati/energija-hr/ |title=Ukupna proizvodnja energije u Hrvatskoj |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=Centar za praćenje poslovanja energetskog sektora i investicija/CEI }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eihp.hr/wp-content/uploads/2015/02/Energija2013.pdf|title=ENERGIJA U HRVATSKOJ-ENERGY IN CROATIA 2013 |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=REPUBLIKA HRVATSKA - MINISTARSTVO GOSPODARSTVA }}</ref> Glavnino uvoza energije predstavlja uvoz iz [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]], ki si jo Slovenija in Hrvaška delita v lastništvu 50:50, pri čemer NEK zagotavlja 15 % hrvaške porabe elektrike.<ref name="EUB-NEK">{{citenavedi websplet|publisher=EU Business|url=http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|title=Croatia, Slovenia's nuclear plant safe: Croatian president|date=28.3.2011|accessdate=8.10.2011}}</ref>

[[File:Trakošćan 2007.JPG|thumb|upright=1.0|[[Dvorec Trakoščan]] je ena najbolje ohranjenih zgodovinskih zgradb na Hrvaškem.<ref>{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|archive-url=https://archive.today/20120804223840/http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|url-status=dead|archive-date=4.10.2012|title=Trakošćan|language=hr|accessdate=27.10.2011}}</ref>]]

Zaradi svoje zemljepisne lege Hrvaška predstavlja mešanico štirih kultur. Kultura se je razvijala na stičišču vplivov zahodne in vzhodne – od [[Shizma|shizme]] med [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; prav tako pa tudi pod vplivom srednjeevropske in sredozemske kulture.<ref name="HTZ-History-Culture">{{citenavedi websplet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|title=Culture and History|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016185426/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|archivedate=16.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Najpomembnejše obdobje za narodno kulturno zgodovino je bilo v času [[Ilirsko gibanje|Ilirskega gibanja]], saj se je 19. stoletje izkazalo ključno za emancipacijo hrvaškega jezika in je prišlo do dotlej nevidenega razvoja na vseh področjih umetnosti in kulture ter pojava mnogih sedaj pomembnih zgodovinskih osebnosti.<ref name="CRIS-Stančić"/>

Za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine je krovno zadolženo hrvaško Ministrstvo za kulturo. Nekatere dodatne aktivnosti se izvajajo tudi na ravni lokalne uprave.<ref name="MKult-Djelokrug">{{citenavedi websplet|publisher=[[Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=348|language=hr|title=Djelokrug|trans-title=Scope of authority|accessdate=7.10.2011}}</ref> [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] vsebuje tudi deset vpisov sna HrvaškeHrvaškem. Hrvaška je prav tako bogata z nesnovno kulturno dediščino; na UNESCO-v seznam svetovne dediščine je tako uvrščenih tudi 15 vpisov sna HrvaškeHrvaškem, kar Hrvaško v svetovnem merilu uvršča na četrto mesto.<ref>{{citenavedi websplet|url=https://ich.unesco.org/en/lists?text=&multinational=3&display1=countryIDs#tabs|title=Browse the Lists of Intangible Cultural Heritage and the Register of good safeguarding practices – intangible heritage |publisher=UNESCO – Culture Sector |website=ich.unesco.org}}</ref> Svetovno poznan hrvaški kulturni doprinos je [[kravata]], ki je nastala iz dodatka, ki so ga v francoski vojski v 17. stoletju nosili hrvaški naborniki.<ref name="NYT-tie">{{citenavedi newsnovice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1995/07/30/magazine/style-dressed-to-kill.html|title=STYLE; Dressed to Kill|author=Eric P. Nash|date=30.7.1995|accessdate=12.10.2011}}</ref><ref name="Huzjan">{{cite journal|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=43829|issn= 0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2008|volume=34|issue=34|pages=103–120|author=Vladimir Huzjan|title=Pokušaj otkrivanja nastanka i razvoja kravate kao riječi i odjevnoga predmeta|language=hr|trans-title=The origin and development of the tie (kravata) as a word and as a garment|accessdate=17.10.2011}}</ref>

Hrvaška se uvršča med države z visokim [[Indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]] (HDI – ''Human Development Index''), z visoko enakostjo tako za moške kot za ženske.<ref name="HDI"/> V državi se posveča skrb tudi osebam z gibalnimi motnjami.<ref name="EU-Disability">{{citenavedi websplet|publisher=[[European Union]]|url=http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|title=Conference on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities in Croatia, with regard to the persons with intellectual disabilities|date=17.6.2009|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509002650/http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|archivedate=9.5.2013|df=dmy-all}}</ref> Priznavanje [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih zvez]] se je v zadnjih desetletjih izboljševalo ter se na koncu odrazilo v civilnih zvezah julija 2014, s katerimi so istospolnim parom zagotovljene enake pravice do dedovanja in davčnih olajšav kot [[Heteroseksualnost|heteroseksualnim]], omejena pa ostaja pravica do posvojitve.<ref>{{citenavedi newsnovice|title=Croatia passes civil partnerships law|url=http://www.pinknews.co.uk/2014/07/15/croatia-passes-civil-partnerships-law/|accessdate=1.8.2014|publisher=PinkNews|date=15.7.2014}}</ref> Kljub vsemu je bilo na podlagi referenduma iz decembra 2013 v ustavo zapisano, da se izraz poroka nanaša izključno na zvezo moškega in ženske.<ref name="gay marriage reuters">{{citenavedi websplet|url=http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|title=Croats set constitutional bar to same-sex marriage|last=Radosavljević|first=Zoran|date=1.12.2013|publisher=Reuters.com|accessdate=6.1.2014|archive-date=2014-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140811200856/http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|url-status=dead}}</ref> Svet Evrope je ob dogodkih, povezanih z vsakoletno komemoracijo žrtvam povojnega poboja beguncev pri Pliberku, leta 2018 izrazil tudi posebno zaskrbljenost ob pojavih "desnih ekstremistov in neofašistov na Hrvaškem."<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/hr/vije%C4%87e-europe-zabrinuto-stanjem-u-hrvatskoj/a-43789240 |title=Vijeće Europe zabrinuto stanjem u Hrvatskoj |accessdate=26.3.2019 |date=15.5.2018 |format= |work=[[Deutche Welle]] }}</ref>

[[Arhitektura]] v Hrvaški odraža vplive sosednjih narodov. Avstrijski in madžarski vpliv je viden na javnih mestih in zgradbah v severnih ter osrednjih regijah, ob obali in v Istri pa je viden beneški vpliv.<ref>{{citenavedi bookknjigo|title=A short history of Yugoslavia from early times to 1966|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-09531-0|author1=Stephen Clissold|author2=Henry Clifford Darby|url=https://books.google.com/books?id=_G43AAAAIAAJ|year=1968|pages=51–52|accessdate=30.11.2011}}</ref> Po umetnikih imenovani večji trgi, lepo negovani parki ter peš cone so značilnosti starejših mest, zlasti tistih, kjer so se uporabljala načela [[Baročna arhitektura|baročnega načrtovanja mest]]; primeri so [[Osijek]] ([[Tvrđa]]), [[Varaždin]] in [[Karlovec]].<ref name="Telegraph-Baroque">{{citenavedi websplet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/10124483/Varazdin-Croatias-little-Vienna.html|title=Varaždin: Croatia's 'little Vienna'|date=17.6.2013|last=MacGregor|first=Sandra|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=4.9.2013}}</ref><ref name="JL-Karlovac-Baroque">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/najljepsi-gradovi-sjeverne-hrvatske---karlovac--ozalj--ogulin/877654/| title= Najljepši gradovi Sjeverne Hrvatske – Karlovac, Ozalj, Ogulin|trans-title=The Most Beautiful Cities of the Northern Croatia – Karlovac, Ozalj, Ogulin|language=hr|date=14.8.2010|accessdate=10.10.2011}}</ref> Sodobnejša arhitektura izkazuje vplive [[art nouveau]].<ref name="IPU-Art-Nouveau">{{cite journal|journal=Radovi Instituta za povijest umjetnosti|issn=0350-3437|publisher=Institute of Art History (Croatia)|format=PDF|language=hr|url=http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|author=Darja Radović Mahečić|title=Sekvenca secesije – arhitekt Lav Kalda|trans-title=Sequence of the Art Nouveau – Architect Lav Kalda|year=2006|volume=30|pages=241–264|accessdate=10.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721100230/http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|archivedate=21.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Ob obali se sredozemska arhitektura meša z močnimi beneškimi in [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] vplivi, kar je vidno skozi dela arhitektov, kot sta npr. [[Jurij Dalmatinac]] in [[Niccolò Fiorentino]], ki sta prispevala k podobi [[stolnica sv. Jakoba, Šibenik|stolnice sv. Jakoba]] v Šibeniku.

Najstarejši ohranjeni primeri stare hrvaške arhitekture so cerkve iz 9. stoletja, med katerimi po velikosti izstopa [[Cerkev svetega Donata, Zadar|cerkev sv. Donata]] v Zadru.<ref name="MVPEI-Art">{{citenavedi websplet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |title=Croatian Art History – Overview of Prehistory |accessdate=10.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111007184122/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |archivedate=7.10.2011 }}</ref><ref name="TZZadar-Donat">{{citenavedi websplet|publisher=Zadar Tourist Board|url=http://www.tzzadar.hr/en/city-guide/historical-monuments/23.05.2007/church-of-saint-donat|title=Church of Saint Donat|accessdate=10.10.2011}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>

''Baška plošča'' z otoka Krka, ki izvira iz obdobja okoli leta 1100, se šteje kot najstarejši ohranjen zapis v hrvaščini.<ref name="KRK-Baška">{{citenavedi websplet|publisher=Island of Krk Tourist Board|url=http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|title=The Baška tablet|accessdate=13.10.2011|archive-date=2019-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052935/http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|url-status=dead}}</ref> Začetek vidnejšega razvoja hrvaške literature označuje renesansa in [[Marko Marulić]]. Poleg Marulića so znani literati še renesančni pisec dramatike [[Marin Držić]], baročni pesnik [[Ivan Gundulić]], hrvaški narodni preroditelj pesnik [[Ivan Mažuranić]], romanopisec, dramatik in pesnik [[August Šenoa]], otroška pisateljica [[Ivana Brlić-Mažuranić]], pisateljica in novinarka [[Marija Jurić Zagorka]], pesnik in pisec [[Antun Gustav Matoš]], pesnik [[Antun Branko Šimić]], [[Ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[realizem|realistični]] pisec [[Miroslav Krleža]], pesnik [[Tin Ujević]] ter romanopisec in esejist [[Ivo Andrić]].<ref name="LZMK">{{citenavedi websplet|publisher=[[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]]|url=http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|date=11 February 2011|language=hr|title=Hrvatska književnost u 270.000 redaka|trans-title=Croatian Literature in 270,000 Lines|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111217062534/http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|archivedate=17.12.2011|df=dmy-all}}</ref><ref name="NYT-Readerguide">{{citenavedi newsnovice|url=https://www.nytimes.com/1993/04/18/books/a-reader-s-guide-to-the-balkans.html|title= A Reader's Guide to the Balkans|author=Robert D. Kaplan|date=18.4.1993|newspaper=The New York Times}}</ref>

File:CathédraleHR-SaintSibenik-Jacques-SibenikKathedrale-201.jpg|Katedrala sv. Jakoba, [[Šibenik]]

[[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602213616/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |url-status=dead }}</ref>]]

Svoboda tiska in svoboda govora sta zagotovljeni z ustavo Republike Hrvaške.<ref name="worldpress">{{cite encyclopedia|last=Benfield|first=Richard W.|editor=Quick, Amanda C.|encyclopedia=World Press Encyclopedia|title=Croatia|url=http://www.pressreference.com/Co-Fa/Croatia.html|accessdate=13.9.2011|edition=2|publisher=[[Gale (publisher)|Gale]]|volume=1|location=Detroit|isbn=0-7876-5583-X}}</ref> Hrvaška je leta 2018 zasedla 69. mesto v svetu po merjenju indeksa novinarske svobode (''Press Freedomm Index''), medtem ko je leta 2010 zasedala 62. mesto. Kot ena glavnih težav tiska se izpostavljajo fizični napadi in psihološki pritisk na raziskovalne novinarje, ki obdelujejo [[Korupcija|korupcijo]], organiziran kriminal in [[Vojni zločin|vojne zločine]], ter neprestano vmešavanje politike v vsebine na nacionalnem radiu in televiziji.<ref>{{navedi splet |url= https://rsf.org/en/croatia|title=Ranking 2018 |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=WPFI }}</ref> Državna tiskovna agencija HINA nudi tekoče informacije o politiki, gospodarstvu, družbi in kulturi v hrvaškem in angleškem jeziku.<ref name="HINA-about">{{citenavedi websplet|publisher=[[HINA]]|url=http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|title=About Hina|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011031419/http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|archivedate=11.10.2011|df=dmy-all}}</ref>

Leta 2010 je bilo objavljeno 7348 knjig in brošur, skupaj z 2676 revijami in 267 časopisi. Leta 2017 je delovalo 147 radijskih postaj; štiri radijske postaje so s programom pokrivale celotno državo, ostale radijske postaje so bile regionalne ali lokalne. Po statusu radijske postaje jih je bilo 18 javnih organizacij, 11 neprofitnih in 118 komercialnih. Delovalo je tudi 27 TV postaj, od tega ena javna ([[HRT]] – Hrvatska radiotelevizija). Leta 2015 sta bila posneta dva igrana filma, 92 dokumentarnih, 4 risani in 39 reklamnih filmov. V letu 2009 je delovalo 784 amaterskih kulturnih in umetnostnih združenj, ki so skupaj ustvarila več kot 10.000 kulturnih, izobraževalnih in umetniških dogodkov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Trg knjižnega založništva obvladuje nekaj večjih založb, ki svojo ponudbo pogosto predstavijo na osrednjem letnem sejmu [[Interliber]], ki poteka na lokaciji Zagrebškega velesejma.<ref name="JL-Interliber">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|title=Interliber: Nobelovci se prodaju za 20, bestseleri za 50, remek-djela za 100 kuna|trans-title=Interliber: Nobel Laureates Sold for 20, Bestsellers for 50, Masterpieces for 100 Kuna|language=hr|author=Adriana Piteša|date=10.11.2010|accessdate=13.10.2011|archive-date=2012-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120124020747/http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|url-status=dead}}</ref>

Na trgu tiskanih medijev prevladujeta [[Europapress Holding]] in [[Styria Media Group]], ki izdajata dnevnike ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'' in ''[[24sata (Croatia)|24sata]]''. Drugi vplivni časopisi so ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'' in ''[[Slobodna Dalmacija]]''.<ref name="EPH-Print">{{citenavedi websplet|publisher=[[Europapress Holding]] |url=http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |title=Print Products |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008011534/http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |archivedate=8.10.2011 }}</ref><ref name="Styria-dailies">{{citenavedi websplet|publisher=[[Styria Media Group]] |url=http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |title=Daily papers |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110921110603/http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |archivedate=21 September 2011 }}</ref>

Relativno majhno hrvaško filmsko produkcijo s subvencijami Ministrstva za kulturo močno podpira država, pogosto pa v koprodukcijo vstopi tudi državna HRT.<ref name="JL-Film">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|title=Ministarstvo financira rekordan broj filmova|trans-title=Ministrstvo [za kulturo] financira rekordno število filmov |language=hr|date=12.9.2006|author=Adriana Piteša|accessdate=13.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120126125752/http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|archivedate=26.11.2012|df=dmy-all}}</ref><ref name="HRT-coproducing">{{citenavedi websplet|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|language=hr|title=Potpora hrvatskim filmovima i koprodukcijama|trans-title=Supporting Croatian Films and Co-Productions|date=18.3.2011|accessdate=13.10.2011|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828143142/http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|url-status=dead}}</ref> Vsakoletni [[Puljski filmski festival]] kot najbolj odmevni hrvaški dogodek s področja filma gosti domače in tuje filmske ustvarjalce.<ref name="Vjesnik-PulaFilm">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZHz7nn?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|title=Trierova trijumfalna apokalipsa|trans-title=Trier's Triumphant Apocalypse|author=Vedran Jerbić|date=12.7.2011|accessdate=13.10.2011|language=hr|df=dmy-all}}</ref> Največji dosežek hrvaške filmografije je dosegel [[Dušan Vukotić]], ki je za svoj animirani kratki film Surogat (slovensko ''Ponaredek'') prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].<ref name="Vjesnik-surogat">{{citenavedi newsnovice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZPXXTe?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|title="Surogat" napunio pola stoljeća|trans-title="Ersatz" celebrates half a century|language=hr|author=Božidar Trkulja|date=29.5. 2011|accessdate=13.10.2011|df=dmy-all}}</ref>

Hrvaška tradicionalna kuhinja se razlikuje med regijami. [[Dalmacija]] in [[Istra]] črpata iz kulinaričnih vplivov [[italijanska kulinarika|italijanske]] in [[Mediteranska prehrana|mediteranske kuhinje]], ki gradita zlasti na različnih morskih jedeh, kuhani zelenjavi in [[Testenine|testeninah]] ter na začimbah, kot sta [[oljčno olje]] in [[česen]]. Kontinentalna kuhinja je pod močnim vplivom avstrijske, madžarske in turške kulinarike. V tem delu prevladujejo mesne jedi, sladkovodne ribe in zelenjavne jedi.<ref name="HTZ-cuisine">{{citenavedi websplet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|accessdate=13.10.2011|title=Gastronomy and enology}}</ref>

Na Hrvaškem sta dve glavni vinorodni regiji. V kontinentalni na severovzhodu, zlasti v [[Slavonija|Slavoniji]], proizvajajo vrhunska [[Vino|vina]], še zlasti [[belo vino|bela]]. Ob severni morski obali, v Istri in na otoku Krk pridelujejo podobna vina kot v sosednji Italiji in Sloveniji (od tod izhajajo tudi vzroki za spor med Hrvaško in Slovenijo glede zaščite vina teran).<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042814348|title=Sodišče EU bi sodbo glede terana lahko razglasilo do konca 2019 |accessdate=5.3.2019 |date=11. marec 2018 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]]) }}</ref> Južneje, v Dalmaciji, močno prevladujejo sredozemska [[rdeče vino|rdeča vina]].<ref name="HTZ-cuisine"/> Letna proizvodnja presega 140 milijonov litrov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Hrvaška je bila do poznega 18. stoletja praktično le potrošnica vina, nakar se je pričela množična proizvodnja in potrošnja [[Pivo|piva]];<ref name="skenderovic">{{citenavedi newsnovice|url=http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|title=Kako je pivo došlo u Hrvatsku|last=Skenderović|first=Robert|year=2002|work=[[Hrvatska revija]]|language=hr|accessdate=10.9.2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605031538/http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|url-status=dead}}</ref> letna proizvodnja piva je okoli 340 milijonov litrov, kar Hrvaško uvršča na 22. mesto v EU. Letna potrošnja piva na prebivalca je 80 litrov z vključenimi turisti in 64 litrov brez turistov. Od piva je neposredno ali posredno odvisnih 28.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |title=Stanje tržišta piva u Hrvatskoj |accessdate=5.3.2019 |date=20.8.2018 |format= |work=progressive.com.hr |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044130/https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |url-status=dead }}</ref>

[[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkaškikošarkarski klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja.

Hrvaška je bila gostiteljica več pomembnejših športnih dogodkov, med drugim moškega Svetovnega [[rokomet]]nega prvenstva 2009, Svetovnega [[Namizni tenis|namiznoteniškega]] prvenstva 2007, [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2000|Svetovnega veslaškega prvenstva 2000]] ter več evropskih prvenstev. Viganj na Pelješcu je 2013 gostil svetovno prvenstvo v jadranju na deski.<ref>{{navedi splet |url= https://www.index.hr/sport/clanak/Peljesac-izbacio-i-San-Francisco-Surferska-elita-stize-u-Viganj!/685660.aspx|title=Pelješac izbacio i San Francisco: Surferska elita stiže u Viganj! |accessdate=11.2.2019 |date=27.6.2013 |format= |work=Index.hr }}</ref> Krovna športna organizacija je Hrvaški olimpijski komite ({{lang-hr|Hrvatski olimpijski odbor}}), ustanovljen 1991, priznan ravno pravočasno, da so hrvaški športniki lahko zastopali novo državo na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu]], [[Francija]].<ref name="HOO-COO">{{citenavedi websplet|publisher=Hrvaški olimpijski komite |url=http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|title=Hrvatski Olimpijski Odbor |accessdate=9.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704233649/http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|archivedate=4.7.2011|df=dmy-all}}</ref> Hrvaški športniki so od samostojnosti 1991 na olimpijskih igrah osvojili več kot 40 medalj, od tega zlate v [[rokomet]]u, [[Dviganje uteži|dviganju uteži]], [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]], [[met diska|metu diska]], [[Strelstvo|streljanju]], [[met kopja|metu kopja]], [[Jadranje|jadranju]] in [[Veslanje na Olimpijskih igrah|veslanju]].

|+Na olimpijskih igrah osvojene hrvaške medalje <ref name="IOCMedalTable">{{citenavedi websplet|publisher=[[Mednarodni olimpijski komite ]]|url=http://www.olympic.org/croatia|title=Croatia|accessdate=30.6.2012}}</ref>

Hrvaški športniki so osvojili zlate medalje na svetovnih prvenstvih, od tega 4 v atletiki, eno v rokometu (2003), vaterpolo (2007 in 2017), eno v veslanju (2010), 6 v alpskem smučanju in 2 v [[taekwondo|taekwondoju]]ju (2011, 2007). Hrvaška je osvojila tudi teniški [[Davisov pokal]] (2005, 2018).

Hrvaška na splošno po nekaterih analizah v šport vlaga znatno manj od povprečja EU (0,06 % BDP; povprečje EU 28 0,33 %), kar je eden izmed dejavnikov, ki v končni fazi vpliva na nizko pričakovano življenjsko dobo prebivalstva.<ref>{{navedi splet |url= http://ideje.hr/hrvatska-zemlja-sporta-otkrivamo-koliko-u-usporedbi-s-eu-zemljama-hrvatska-izdvaja-javnog-novca-za-sport-kulturu-javno-emitiranje-i-religiju/|title=Hrvatska – zemlja sporta!? Otkrivamo koliko, u usporedbi s EU-zemljama, Hrvatska izdvaja javnog novca za sport, kulturu, javno emitiranje i – religiju! |accessdate=22.3.2019 |date=26.11.2018 |format= |work=index.hr }}</ref> Po podatkih iz leta 2017 se tako 62 % Hrvatov, starejših od 15 let, ne ukvarja z nobeno telesno aktivnostjo.<ref>{{navedi splet |url= http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |title=Čak 62% Hrvata nije tjelesno aktivno, u nedovoljnom kretanju prednjače stariji |accessdate=22.3.2019 |date=22.7.2018 |format= |work=Europski tjedan sporta |archive-date=2019-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190322174947/http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |url-status=dead }}</ref>

*{{citenavedi bookknjigo|first1=Roy|last1=Adkins|first2=Lesley|last2=Adkins|year=2008|title=The War for All the Oceans|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-311392-8|url=https://books.google.com/books?id=3u9jdSlnGiMC|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first1=Damir|last1=Agičić|first2=Dragutin|last2=Feletar|first3=Anita|last3=Filipčić|first4=Tomislav|last4=Jelić|first5=Zoran|last5=Stiperski|title=Povijest i zemljopis Hrvatske: priručnik za hrvatske manjinske škole / History and Geography of Croatia: Minority School Manual|url=https://books.google.com/?id=9SArPwAACAAJ|year=2000|isbn=978-953-6235-40-7|language=hr|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC|first=Ivo|last=Banac|authorlink=|title=The national question in Yugoslavia: origins, history, politics|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9493-2|year=1984|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Mark|last=Biondich|title=Stjepan Radić, the Croat Peasant Party, and the politics of mass mobilization, 1904–1928|url=https://books.google.com/books?id=dZBgIIZ18WMC|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-8294-7|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Peterjon|last=Cresswell|title=Time Out Croatia|url=https://books.google.com/?id=kwOYuX-Oy18C|accessdate=10.3.2010|edition=1|date=10.7.2006|publisher=Time Out Group Ltd & Ebury Publishing, Random House|location=London, Berkeley & Toronto| isbn=978-1-904978-70-1}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/?id=7TiFZQHwAjQC|first=Sharon|last=Fisher|title=Political change in post-Communist Slovakia and Croatia: from nationalist to Europeanist|year=2006|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7286-6|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/?id=MWTrLQAACAAJ|first1=Joerg|last1=Forbrig|first2=Pavol|last2=Demeš|title=Reclaiming democracy: civil society and electoral change in central and eastern Europe|year=2007|isbn=978-80-969639-0-4|publisher=The German Marshall Fund of the United States|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Richard C.|last=Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn= 978-1-57607-800-6|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Ivo|last=Goldstein|title=Hrvaška zgodovina|year=2005|publisher=|isbn= 978-961-213-180-7|accessdate=|ref=}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books/about/Hrvatska_politika_1990_2000.html?id=z7sVAQAAIAAJ|editor-first=Mirjana|editor-last=Kasapović|language=hr|title=HRVATSKA POLITIKA 1990.-2000. / Croatian Politics 1990–2000|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu |year=2001|isbn=978-953-6457-08-3|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|url=https://books.google.com/books?id=ORSMBFwjAKcC|first1=Matjaž|last1=Klemenčič|first2=Mitja|last2=Žagar|title=The former Yugoslavia's diverse peoples: a reference sourcebook|publisher=ABC-CLIO|year=2004|isbn=978-1-57607-294-3|accessdate=17.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Frederic Chapin|last=Lane|authorlink=|title=Venice, a Maritime Republic|publisher=JHU Press|year=1973|isbn=978-0-8018-1460-0|url=https://books.google.com/?id=PQpU2JGJCMwC|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Manus I.|last=Midlarsky|title=The Killing Trap: Genocide in the Twentieth Century|url=https://books.google.com/books?id=-oJuL_gcFHMC|accessdate=25 March 2013|edition=1|date=20 October 2005|publisher=Cambridge University Press|location=[[Cambridge]]| isbn=978-1-139-44539-9}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Branka|last=Magaš|title=Croatia Through History: The Making of a European State|publisher=Saqi Books|year=2007|isbn= 978-0-86356-775-9|url=https://books.google.com/books?id=OY5pAAAAMAAJ|accessdate=18.10.2011}}

*{{citenavedi bookknjigo|first=Ivan|last=Mužić|title=Hrvatska povijest devetoga stoljeća / Croatian Ninth Century History|language=hr|url= http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|format=PDF|isbn=978-953-263-034-3|year=2007|publisher=Naklada Bošković|accessdate=14.10.2011|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808024028/http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|url-status=dead}}

{{Mesta Hrvaskena Hrvaškem}}

[[Kategorija:Države,Evropske po katerih so poimenovali asteroiddržave]]