Wikipedija

Hrvaška: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
(Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani)
Vrstica 72:
}}
 
'''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z okolinekaj manj kot 3,9 milijona prebivalciprebivalcev (20212023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] - ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km<sup>2</sup> in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778&nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1000 otokov]]. Prebivalstvo države se gilblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet| title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language= hr| accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html}}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref>
 
Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Vrstica 130:
 
Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1699]]) in s [[Požarevski mir|Požarevskim mirom]] ([[1718]]; ta ureja mejo med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes.
[[Slika:Austria-Hungary_mapHungary map-sl.svg|thumbsličica|right|300px300x300_pik|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora]]
V letu [[1712]] je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta [[1767]] na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta [[1779]], cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško.
 
Vrstica 174:
== Geografija ==
[[File:Croatia topo.jpg|thumb|400px|Topografska karta Hrvaške]]
Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format= PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]];: naNa Pelješac pa je Hrvaška pričelazgradila graditi tudiveličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA }}</ref>
 
Ozemlje obsega 56.594&nbsp;km², od tega 56.414&nbsp;km² kopna in 128&nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405&nbsp;km².
 
Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja.
Vrstica 499:
| caption2 = Shema hrvaških avtocest
}}
Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{cite journal|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=30 April 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=15 January 2009|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi.
 
Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet|url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019|date= 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}}</ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref>
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrvaška«