Hrvaška: Razlika med redakcijama

|official_languages = [[hrvaščina]]<ref{{oznaka name="infoplease">[http://www.infoplease.com/ipa/A0107439.html Croatia: History, Geography, Government, and Culture — Infoplease.com]</ref>vira|jeziki|a|}}

|established_event1sovereignty_type = ustanovitev[[Neodvisnost]]

|established_date2 established_event2 = [[4. marec|4.sprejeta marca]]v [[852]]OZN

|established_date3established_date2 = [[2122. maj]]a [[8791992]]

|established_event4accessionEUdate = povzdignjenje v = [[Hrvaško1. kraljestvo|kraljestvojulij]]a [[2013]]

|population_density_rank = 109.

|GDP_PPP_yearGDP_year = 20232024

|GDP_PPP_per_capita = 4045.484<ref087 name='imf'/>USD

|GDP_PPP_per_capita_rank = 4945.

|GDP_nominalGini = 73,49 milijarde USD (IMF))<ref name='imf'/> 28,3

|GDP_nominal_rankGini_year = 2020

|Gini Gini_rank = {{pozitiven upad}} 29,7

|Gini_yearHDI_year = 20182021

|Gini_categoryHDI_change = <span style="color:#009900;">nizek rast <!-- rast/spanupad/nespremenjen -->

|HDI_yearHDI = 20180,858

|HDI_rankcurrency = 46.[[evro]]{{oznaka vira|valuta|b|}}

|HDI_category currency_code = <span style="color:#009900;">visok</span>EUR

|ISO_3166-1_alpha2iso3166code = HR

'''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z okolinekaj manj kot 3,9 milijona prebivalciprebivalcev (20212023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] - ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km² in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778 &nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1000 otokov]]. Prebivalstvo države se gilblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet| title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language= hr| accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html}}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref>

Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne_v_nekdanji_JugoslavijiVojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna_na_Hrva.C5.A1kemVojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

Hrvaška je unitarna država, [[republika]] s [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]]. [[Mednarodni denarni sklad]] Hrvaško definira kot razvito državo, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica [[Evropska unija|Evropske unije]] (od 2013), zveze [[NATO]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Sredozemska zveza|Sredozemske zveze]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[Schengensko območje|schengenskega območja]]. Kot aktivni član [[OZN]] ter njenih mirovnih sil je sodelovala v [[Afganistan|Afganistanu]]u ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] pri OZN.

Precej kasneje so območje poselili [[Liburni]] in Iliri, medtem ko prve [[Stari Grki|grške]] kolonije zasledimo na otokih [[Hvar]] ''(Pharos)'', [[Korčula]] ''(Melaina Korkyra)''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Illyrians.html?id=4Nv6SPRKqs8C|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=114|quote=...&nbsp;in the early history of the colony settled in 385&nbsp;BC on the island Pharos (Hvar) from the Aegean island Paros, famed for its marble. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,&nbsp;... |accessdate=15.10.2011}}</ref> in [[Vis]] ''(Issa)''.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.scribd.com/doc/15826619/John-Wilkes-The-Illyrians|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=[[Wiley-Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=115|quote=The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis.|accessdate=3.4.2012}}</ref> Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] ([[Dalmacija (rimska provinca)|rimska provinca Dalmatia]]). Cesar [[Dioklecijan]] je po upokojitvi leta 305 na mestu današnjega [[Split]]a zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v [[Pulj|Pulju]]u pa še vedno stoji dobro ohranjen [[rimski amfiteater]].<ref>{{navedi knjigo|author1=Edward Gibbon|author2=John Bagnell Bury|author3=Daniel J. Boorstin|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|publisher=Modern Library|year=1995|location=New York|page=335|isbn=978-0-679-60148-7|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C|accessdate=27.10.2011}}</ref>

V 5. stoletju je eden zadnjih vladarjev Zahodnega rimskega cesarstva, [[Seznam_rimskih_cesarjevSeznam rimskih cesarjev#Zadnji_cesarji_Zahodnega_cesarstvaZadnji cesarji Zahodnega cesarstva|Julius Nepos]], svojemu cesarstvu vladal iz splitske palače.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Xw4fAAAAMAAJ|author=J. B. Bury|title=History of the later Roman empire from the death of Theodosius I. to the death of Justinian|page=408|publisher=Macmillan Publishers|year=1923|accessdate=15.10.2011}}</ref> Obdobje se je zaključilo z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. stoletja, med katerimi so bila uničena skoraj vsa rimska mesta. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto [[Dubrovnik]] nastalo iz preživelih iz mesta ''Epidaurum'' (današnji [[Cavtat]]).<ref name="AAPatton">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=E_NBAAAAYAAJ|title=Researches on the Danube and the Adriatic|author=Andrew Archibald Paton|year=1861|pages=218–219|publisher=Trübner|accessdate=15.10.2011}}</ref>

[[Slika:Austria-Hungary_mapHungary map-sl.svg|thumbsličica|right|300px300x300_pik|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora]]

V času [[Napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]] sta tako Mljetska kot [[Dubrovniška republika]] izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta [[1809]] je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je [[Royal Navy|britanska mornarica]] z otoka [[Vis|Visa]]a izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=[[Harold Nicolson]]|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=[[Grove Press]]|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=17 October 2011}}</ref>

1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[Ilirsko gibanje|ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{cite journal|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hr}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{cite journal|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref>

Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta [[1868]] so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status ''[[Corpus separatum|''corpus separatum]]'']], uveljavljen leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/>

Po koncu [[2. Svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti [[Komunizem|Komunistična stranka]] Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čimer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{cite journal|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu |archive-date=2019-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522124417/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |url-status=dead }}</ref><ref name="JL-Savka">{{navedi novice|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |df=dmy }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{cite journal|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref>

Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Srbska republika Krajina]], s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |first=Chuck |last=Sudetic |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |df=dmy }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{navedi knjigo|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=[[Routledge]]|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne_v_nekdanji_JugoslavijiVojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna_na_Hrva.C5.A1kemVojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije.

Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format= PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]];: naNa Pelješac pa je Hrvaška pričelazgradila graditi tudiveličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA }}</ref>

Ozemlje obsega 56.594 &nbsp;km², od tega 56.414 &nbsp;km² kopna in 128 &nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405 &nbsp;km².

Na ozemlju Hrvaške je 408 zaščitenih območij, kar predstavlja 9,2 % ozemlja. To vključuje osem [[narodni park|narodnih parkov]], dva [[Naravni rezervat |naravna rezervata]] in enajst naravnih parkov.<ref name="turizem2017">< /ref> Najbolj znan in hkrati najstarejši je narodni park [[Plitvička jezera]], ki je tudi uvrščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/98 Unesco]</ref>. [[Narodni park Severni Velebit]] je del UNESCO-vega [[Program Človek in biosfera]] ''(Man and the Biosphere Programme)''. Zaščitene rezervate in posebne rezervate upravlja država, medtem ko so ostala območja upravljajo županije. Leta 2005 je bila vzpostavljena Nacionalna ekološka mreža kot prvi korak pri pridruževanju Evropski uniji in pridruževanju programu [[Natura 2000]].<ref name="MCult-Biodiversity"/>

V večini Hrvaške prevladuje zmerno toplo in deževno [[celinsko podnebje]], kot ga določa [[Köppnova podnebna klasifikacija]]. Srednja mesečna temperatura se giblje med −3 &nbsp;°C v januarju in 18 &nbsp;°C v juliju. Najhladnejša dela Hrvaške sta [[Lika]] in [[Gorski Kotar]], kjer najdemo snežno gozdnato podnebje na nadmorskih višinah nad 1200 m. Najtoplejši deli Hrvaške so ob Jadranskem morju in v neposrednem zaledju, kjer prevladuje sredozemsko podnebje in temperaturne vrhunce umirja bližina morja. Posledično se najvišje temperature pojavljajo v celinskem delu: najnižjo temperaturo −35,5 &nbsp;°C so 3. februarja 1919 izmerili v [[Čakovec|Čakovcu]], najvišjo, 42,8 &nbsp;°C, pa 4. avgusta 1981 v [[Ploče|Pločah]].{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015||p=42}}<ref name="record temp">{{navedi splet|title=Najviša izmjerena temperatura zraka u Hrvatskoj za razdoblje od kada postoje meteorološka motrenja|url=http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|website=Klima.hr|publisher=[[Croatian Meteorological and Hydrological Service]]|accessdate=1.8.2017|language=hr|date=21.7.2017}}</ref>

Srednja letna količina padavin se giblje med 600 &nbsp;mm in 3500 &nbsp;mm, odvisno od geografskega področja in prevladujočega podnebnega tipa. Najmanj padavin tako beležijo na zunanjih otokih ([[Biševo]], [[Lastovo]], [[Svetac]], [[Vis]]) in v vzhodnem delu Slavonije, pri čemer se v Slavoniji padavine pojavljajo zlasti v sezoni rasti poljščin. Najvišjo količino padavin pa beležimo v Dinari in Gorskem Kotarju.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=42}}

| [[File:Flag of Zagreb County.pngsvg|border|23px]] [[Zagrebška županija|Zagreb / Zagrebška županija]] || [[Zagreb]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.078|| style="text-align:right;padding-right:2px"|317.642

Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo kar za 17 %.<ref name="rtvslo_demogr">< /ref>

[[Rodnost]] trenutno{{Kdaj}} znaša 1,43 otroka na mater. kar je ena najnižjih rodnosti v svetovnem merilu. Od leta 1991 hrvaška stopnja [[smrtnost]]i neprestano presega stopnjo rodnosti.<ref name="DZS-Stat2010" /> Do leta 2008 je Hrvaška beležila pozitiven migracijski saldo (pozitivno razmerje med doseljenimi in izseljenimi), zlasti na račun priseljencev iz BiH,<ref name="Limun-immigration">{{navedi splet|publisher=Limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|title=U Hrvatskoj dvostruko više doseljenika|trans-title=Twice as many immigrants in Croatia|date=21.7.2007|accessdate=12.10.2011|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114083714/http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|url-status=dead}}</ref> od takrat dalje, še zlasti po pridružitvi EU, pa Hrvaška tudi tu beleži vedno višji negativni saldo, ki še dodatno pripomore k zmanjševanju števila prebivalcev.<ref name="migracije">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |title=Who is Leaving Croatia and Who is Coming? Official Migration Statistics 2007-16 |accessdate=12.1.2019 |date=27.1.2018 |format= |work=Paul Bradbury |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113062925/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2011 in 2018 se je prebivalstvo tako zmanjšalo za 170.491, od tega skoraj 150 tisoč po vstopu Hrvaške v EU.<ref name="preb_2018">< /ref>

[[Privatizacija]] državnih podjetij se je začela, toda z mešanimi rezultati. Spremljale so jo korupcijske afere, med najbolj odmevnimi je bila vloga bivšega premiera [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]] pri prodaji podjetja [[INA (podjetje)|INA]] madžarskemu [[MOL (podjetje)|MOL]]-u.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html|title=Sanader za Hypo in Mol v zapor za osem let in pol |accessdate=4.2.2019 |date=13.6.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Trenutno potrošnja proračunskih uporabnikov znaša 19 % BDP. Izzivi ostajajo neenaka regijska razvitost, zahtevno investicijsko okolje, neučinkovito sodstvo ter izgube izobraženega mladega kadra, ki svoje priložnosti in boljše dohodke išče drugje v Evropski skupnosti.<ref name="cia2017">< /ref> Leta 2018 je stopnja zaznane korupcije, ki jo objavlja organizacija [[Transparency International]] (100 = ni korupcije, 0 = popolnoma koruptivno), znašala 48/100, kar Hrvaško uvršča na 60./180 mesto v svetu (Slovenija: stopnja 60/100, 36./180)<ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/HRV |title= Croatia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015635/https://www.transparency.org/country/HRV |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/SVN |title=Slovenia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119113116/https://www.transparency.org/country/SVN |url-status=dead }}</ref> Javni dolg je junija 2013 znašal 59,5 % državnega BDP,<ref>{{navedi splet|url=http://countryeconomy.com/national-debt/croatia|title=Croatia National Debt on Country Economy|publisher=countryeconomy.com|accessdate=3.12.2013}}</ref> leta 2016 82,3 % BDP in 2017 77,8 % BDP.<ref name="cia2017">< /ref> 1. januarja 2023 je Hrvaška [[Hrvaška kuna|hrvaške kune]] nadomestila z [[Evro|evri]] po menjalnem tečaju 7,5345 kune za evro.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref>

Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{cite journal|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=30 April 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=15 January 2009|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi.

Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet |url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019 |date= 2008 |format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}} </ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref>

Po hrvaškem ozemlju poteka 631 &nbsp;km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{navedi splet|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113 &nbsp;km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{navedi splet|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref>

[[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602213616/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |url-status=dead }}</ref>]]

Na Hrvaškem sta dve glavni vinorodni regiji. V kontinentalni na severovzhodu, zlasti v [[Slavonija|Slavoniji]], proizvajajo vrhunska [[Vino|vina]], še zlasti [[belo vino|bela]]. Ob severni morski obali, v Istri in na otoku Krk pridelujejo podobna vina kot v sosednji Italiji in Sloveniji (od tod izhajajo tudi vzroki za spor med Hrvaško in Slovenijo glede zaščite vina teran).<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042814348|title=Sodišče EU bi sodbo glede terana lahko razglasilo do konca 2019 |accessdate=5.3.2019 |date=11. marec 2018 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]]) }}</ref> Južneje, v Dalmaciji, močno prevladujejo sredozemska [[rdeče vino|rdeča vina]].<ref name="HTZ-cuisine"/> Letna proizvodnja presega 140 milijonov litrov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Hrvaška je bila do poznega 18. stoletja praktično le potrošnica vina, nakar se je pričela množična proizvodnja in potrošnja [[Pivo|piva]];<ref name="skenderovic">{{navedi novice|url=http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|title=Kako je pivo došlo u Hrvatsku|last=Skenderović|first=Robert|year=2002|work=[[Hrvatska revija]]|language=hr|accessdate=10.9.2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605031538/http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|url-status=dead}}</ref> letna proizvodnja piva je okoli 340 milijonov litrov, kar Hrvaško uvršča na 22. mesto v EU. Letna potrošnja piva na prebivalca je 80 litrov z vključenimi turisti in 64 litrov brez turistov. Od piva je neposredno ali posredno odvisnih 28.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |title=Stanje tržišta piva u Hrvatskoj |accessdate=5.3.2019 |date=20.8.2018 |format= |work=progressive.com.hr |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044130/https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |url-status=dead }}</ref>

[[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkaškikošarkarski klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja.

Hrvaški športniki so osvojili zlate medalje na svetovnih prvenstvih, od tega 4 v atletiki, eno v rokometu (2003), vaterpolo (2007 in 2017), eno v veslanju (2010), 6 v alpskem smučanju in 2 v [[taekwondo|taekwondoju]]ju (2011, 2007). Hrvaška je osvojila tudi teniški [[Davisov pokal]] (2005, 2018).