Hrvaška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 |
||
| (Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
Vrstica 130:
Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] ([[1699]]) in s [[Požarevski mir|Požarevskim mirom]] ([[1718]]; ta ureja mejo med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes.
[[Slika:Austria-
V letu [[1712]] je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta [[1767]] na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta [[1779]], cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško.
Vrstica 499:
| caption2 = Shema hrvaških avtocest
}}
Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{cite journal|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=30 April 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=3 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=15 January 2009|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi.
Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011|df=dmy-all}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet|url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019|date= 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}}</ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref>
| |||