Hrvaška: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
G-Cup (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 72:
}}
 
'''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z okolinekaj manj kot 3,9 milijona prebivalciprebivalcev (20212023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] - ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km<sup>2</sup> in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778&nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1000 otokov]]. Prebivalstvo države se gilblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet| title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language= hr| accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html}}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref>
 
Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Vrstica 174:
== Geografija ==
[[File:Croatia topo.jpg|thumb|400px|Topografska karta Hrvaške]]
Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format= PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]];: naNa Pelješac pa je Hrvaška pričelazgradila graditi tudiveličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA }}</ref>
 
Ozemlje obsega 56.594&nbsp;km², od tega 56.414&nbsp;km² kopna in 128&nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405&nbsp;km².
 
Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja.