Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem. V Sloveniji živi 6.243 Madžarov (popis 2002[25]), ki imajo status narodne manjšine.

Madžari
Magyarok
Árpád Feszty: Sedem madžarskih poglavarjev prihaja v Panonijo; detajl z njegove slike Prihod Madžarov
Skupno število pripadnikov
13,1–14,7 milijonov [note 1]
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Madžarske Madžarska 8,504,492[1][note 2] – 9,827,875[2][note 3]
ZDA1,437,694  (2013)[3]
Zastava Romunije Romunija1,227,623  (2011)[4]
Zastava Slovaške Slovaška[note 4]458,467  (2011)[5]
Kanada315,510  (2006)[6]
 Srbija253,899  (2011)[7]
Zastava Ukrajine Ukrajina156,566  (2001)[8]
 Nemčija156,812[9]
 Francija100,000–200,000  (2004)[10]
Zastava Brazilije Brazilija80,000[11]
 Avstrija77,174  (2018)[12]
 Avstralija67,616[13]
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo52,250  (2011)
Zastava Švedske Švedska40,000–70,000
Zastava Danske Danska50,000-55,000
Zastava Argentine Argentina40,000–50,000
 Hrvaška16,595  (2001)[14]
Izraelokoli 10,000-200,000
Irska8,034  (2011)[15]
Zastava Italije Italija7,708  (2015)[16]
Zastava Turčije Turčija6,800  (2001)[3]
Zastava Slovenije Slovenija6,243  (2002)[17]
 Češka4,102  (2016)[18]
 Rusija3,768  (2002)[19]
Zastava Norveške Norveška2,214  (2017)[20]
Zastava Severne Makedonije Severna Makedonija2,003  (2002)[21]
 Poljska2,000 (2011)[22]
Zastava Nove Zelandije Nova Zelandijaokoli 2,000[23]
Jeziki
madžarščina
Religija
krščanstvo: rimokatolištvo;[24]
protestantstvo (predvsem kalvinizem, unitarizem (Transilvanija) in luteranstvo); grško katolištvo, judovstvo in islam
Madžari, 21 stoletje

Madžari spadajo med uralsko govoreče narode. Ocenjuje se, da po celem svetu živi 13,1-14,7 milijona Madžarov in njihovih potomcev. V matični državi živi 8,5-9,8 milijona Madžarov (2011).[26] Približnio 2 milijona Madžarov živi na ozemljih sosednjih držav, ki so pred sklenitvijo Trianonske mirovne pogodbe leta 1920 spadala v Ogrsko kraljestvo, predvsem v Romuniji, Avstriji, Slovaški, Srbiji in Ukrajini.

Po svojih lokalnih jezikovnih in kulturnih značilnostih se delijo na več podskupin, vključno s Sekelji (Romunija), Čangoši (Moldavija), Paloci (severna Madžarska in južna Slovaška) in Jasi (Madžarska). Na slednje se gleda kot na iransko etnično skupino, zelo sorodno z Oseti.

Zgodovina

uredi

Madžari v srednjem veku

uredi

Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na območje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.

V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.

Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)

Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.

Njihove prodore je zaustavil nemški kralj Oton I., ki jih je premagal leta 955 v bitki pri Augsburgu. Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.

Opombe

uredi
  1. Število temelji na podatkih popisa prebivalstva leta 2011. Število je manjše od resničnega, ker državljanom Madžarske in Slovaške v popisu prebivalstva ni treba deklarirati svoje nacionalnosti. Nacionalnosti ni deklariralo približno 2 milijona prebivalcev [1]
  2. Število je spodnja ocena, ker 1,44 milijona prebivalcev leta 2011 ni deklariralo svoje nacionalnosti.
  3. Govorci madžarskega jezika.
  4. Najmanjša ocena, ker 405,261 prebivalcev (7,5% cele populacije) leta 2011 ni deklariralo svoje nacionalnosti.

Sklici

uredi
  1. Bojer, Anasztázia (2012). 2011. évi népszámlálás [2011 Census] (PDF). Central Statistics Office of Hungary (v madžarščini). Budapest. ISBN 978-963-235-417-0. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  2. »1.1.4.2 A népesség nyelvismeret és nemek szerint« [1.1.4.2 Population by spoken language] (XLS). Central Statistical Office of Hungary (v madžarščini). 17. april 2013. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  3. 3,0 3,1 »Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported: 2013 American Community Survey 1-Year Estimates«. United States Census Bureau. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  4. (romunsko) "Comunicat de presă privind rezultatele definitive ale Recensământului Populaţiei şi Locuinţelor – 2011" Arhivirano 2013-07-17 na Wayback Machine., at the 2011 Romanian census site; accessed 11 July 2013
  5. 2001 Slovakian Census
  6. »The 2006 census«. 2.statcan.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2009. Pridobljeno 22. avgusta 2013.
  7. 2011 Serbian Census
  8. »About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian census of the population 2001«. State Statistics Committee of Ukraine. 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2004.
  9. »Anzahl der Ausländer in Deutschland nach Herkunftsland (Stand: 31. Dezember 2014)«. De.statista.com. Pridobljeno 12. decembra 2017.
  10. »Bund Ungarischer Organisationen in Deutschland« [Confederation of Hungarian Organizations in Germany]. buod.de (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2006.
  11. Moschella, Alexandre (24. junij 2002). »Um atalho para a Europa« [A shortcut to Europe] (v portugalščini). Revista Época Edição. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2003.
  12. »Bevölkerung zu Jahresbeginn seit 2002 nach detaillierter Staatsangehörigkeit« [Population at the beginning of the year since 2002 by detailed nationality] (PDF). Statistics Austria (v nemščini). 14. junij 2016. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  13. »Australian Bureau of Statistics (Census 2006)«. Abs.gov.au. 3. april 2013. Pridobljeno 22. avgusta 2013.
  14. »Položaj nacionalnih manjina u Republici Hrvatskoj – zakonodavstvo i praksa« [The Position of National Minorities in the Republic of Croatia - Legislation and Practice] (v hrvaščini). Centre for Human Rights. april 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. »CSO Emigration« (PDF). Census Office Ireland. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. novembra 2012. Pridobljeno 29. januarja 2013.
  16. »Demo ISTAT«. ISTAT. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2019. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  17. »Slovenia« (PDF). European Commission. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. septembra 2006.
  18. »Foreigners by category of residence, sex, and citizenship as at 31 December 2016«. Czso.cz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2018. Pridobljeno 12. decembra 2017.
  19. »Report of the Russian Federation on the implementation of provisions of the framework convention for the protection of national minorities« (PDF). Council of Europe. 26. april 2005. str. 71. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. oktobra 2008.
  20. »Immigrants and Norwegian-born people with immigrant parents«. Central Statistical Bureau of Norway. Oslo. Marec 2018.
  21. »Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Macedonia, 2002 - Final Report« (PDF). Republic of Macedonia State Statistical Office. Skopje. Maj 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. julija 2007.
  22. »Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011« [Membership of the national-ethnic population - results of the population and housing census 2011] (PDF). Central Statistical Office of Poland, Department for Demographic Research and Labour Market (v poljščini). 29. januar 2013. Pridobljeno 1. avgusta 2016.
  23. »Hungarian Settlers in New Zealand«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2015. Pridobljeno 1. novembra 2015.
  24. Discrimination in the EU in 2012 (PDF). Special Eurobarometer (poročilo). 383. European Commission. november 2012. str. 233. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. decembra 2012. Pridobljeno 14. avgusta 2013.{{navedi report}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) The question asked was "Do you consider yourself to be...?" With a card showing: Catholic, Orthodox, Protestant, Other Christian, Jewish, Muslim, Sikh, Buddhist, Hindu, Atheist, and Non-believer/Agnostic. Space was given for Other (SPONTANEOUS) and DK. Jewish, Sikh, Buddhist, Hindu did not reach the 1% threshold.
  25. Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002 Arhivirano 2017-04-26 na Wayback Machine.. Statistični urad RS.
  26. »Population and living conditions in Urban Audit cities, core city - Total population in Urban Audit cities«. Eurostat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2012. Pridobljeno 12. decembra 2017.
  • László Kontler: Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005.