Polton, tudi mala sekunda ali kromatična lestvica, v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval. V klasični zahodnoevropski glasbi je to najmanjši konvencionalni interval. Obravnavan je kot najbolj disonantni interval. Najpogostejša notacijska oblika tega intervala je mala sekunda, pri kateri sta sosedna tona zapisana z zaporednima črkama (npr. C in D♭), uporabljana pa je tudi enharmonska različica zvečana prima, pri čemer sta oba tona notirana z isto črko, eni izmed njih pa je pripisan predznak (npr. C in C♯).

polton
Inverzija velika septima, zmanjšana oktava
Ime
Druga imena mala sekunda
ali diatonični polton,
zvečana prima
ali kromatični polton
Okrajšava m2, zv1
Obseg
Poltonov 1
Intervalni razred 1
Naravni interval 16:15, 25:24 (in drugi)
Centov
Temperirana uglasitev 100
Naravna intonacija 112, 71 (in drugi)

V dvanajsttonski temperirani uglasitvi so vsi poltoni po svojem obsegu enaki. Katerikoli temperirani interval je lahko definiran v okvirih ustreznega števila poltonov (npr. oktava obsega 12 poltonov). V drugih uglasitvenih sistemih se izraz »polton« nanaša na skupino intervalov, ki se lahko razlikuje tako po obsegu kot po imenu. V tem pogledu se pogosto razlikuje med diatoničnim poltonom (notiranim kot malo sekundo) in kromatičnim poltonom (kot zvečano primo); ki pa sta pri temperirani uglasitvi enharmonsko enaka.

Mala sekunda

uredi
 
Horizontalni postop male sekunde je del večine kadenc klasičnega obdobja.

Mala sekunda se v durovi lestvici pojavlja med tretjo in četrto stopnjo (mi-fa) ter med sedmo in osmo (ti/si-do). Imenovana je tudi diatonični polton, ker se pojavlja med stopnjami diatonične lestvice. Okrajšana je z m2, njena inverzija pa je velika septima (v7).

Mala sekunda je v melodičnem smislu zelo pogosto uporabljena, poseben pomen pa ima v sklopu kadenc. V avtentičnih in nepopolnih kadencah se pojavlja kot razvez vodilnega tona v toniko. V plagalni kadenci se pojavlja kot postop subdominante v medijanto.

V harmonskem smislu se lahko ta interval pojavlja pri nekaterih obratih durovega septakorda; je ključni interval pri akordih z alteriranimi toni in sekundnih akordih.

Zvečana prima

uredi
 
Franz Liszt: Transcendentna etuda št. 2, takt 63.

Zvečana prima se ne pojavlja med stopnjami diatonične lestvice, temveč med stopnjo in njeno kromatično alteracijo. Imenovana je tudi kromatični polton. Zvečana prima je okrajšana z zv1, njena inverzija pa je zmanjšana oktava (zm8).

V melodičnem smislu se zvečana prima zelo pogosto pojavlja pri postopu v kromatični akord, npr. dominantno-dominantni, zmanjšani septakord ali zvečani sekstakord. Pogosto je uporabljana tudi pri melodičnem sosledju poltonov neglede na harmonsko podlago, npr. D, D♯, E, F, F♯. (Omejevanje notacije izključno na male sekunde bi bilo nepraktično, saj bi število predznakov pri zapisovanju kromatične lestvice prehitro naraščalo; npr. D, E♭, F♭, G♭♭, A♭♭♭).

V harmonskem smislu so zvečane prime v klasični glasbi redke. V primeru desno je Liszt v basu napisal E♭ proti E♮. V tem primeru je E♭ nadomestil D♯, da bi funkcijo tona jasno prikazal kot del dominantnega septakorda na F, zvečana prima pa je rezultat harmonske postavitve na pedalni ton E.

Poleg tovrstne uporabe so harmonsko zvečane prime pogosto zapisane v delih sodobnih skladateljev, v skladbah, kjer nastopajo zvočne ploskve, itd.