Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ‎, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr. n. št.),[2] ki je vladal od leta 668 pr. n. št. do okoli 627 pr. n. št., * 685 pr. n. št., Ninive, † okoli 627 pr. n. št., Ninive.

Ashurbanipal
Aššur-bāni-apli
ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ
Kralj Asirije, Babilonije, Akada, Sumerije, Egipta, Kuša in Elama
ܡܠܟܐ ܕܐܬܘܪ ܘܒܒܠ ܘܐܟܕ ܘܫܘܡܪ ܘܡܨܪܝܢ ܘܟܘܫ ܘܥܝܠܡ
Malkā d-ʾĀṯūr w-Bāḇēl w-Akkad w-Šūmēr w-Miṣrēn w-Kūš w-'Īlām
Asurbanipalov lov na leve
Asurbanipalov lov na leve
Asurbanipalov lov na leve
Vladanje668 – okoli 627 pr. n. št.
PredhodnikAsarhadon
NaslednikAšur-etil-ilani
Rojstvo685 pr. n. št.[1]
Ninive
Smrt631 pr. n. št.
Ninive
ZakonecLibāli-šarat
PotomciAšur-etil-ilani
Sin-šar-iškun
Ašur-ubalit II. (?)
Vladarska rodbinaSargonidska dinastija
OčeAsarhadon
MatiAšur-hamat
Eugène Delacroix: Asurbanipalova smrt. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku.

Znan je po veliki zbirki dokumentov, pisanih v klinopisu, ki jih je zbral v svoji palači v Ninivah.[3] Njegova zbirka, znana kot Asurbanipalova knjižnica, se hrani v Britanskem muzeju v Londonu. Muzej hrani tudi slavni relief Asurbanipalov lov na leve.

V Asurbanipalovi knjižnici so odkrili tudi prepise Epa o Gilgamešu, ki je nastajal med letoma 2000 in 1600 pr. n. št. in predstavlja vrh mezopotamske dvorne epike.

V Svetem pismu stare zaveze je omenjen kot Asenapár.[4] Rimski zgodovinar Justin ga istoveti z zadnjim asirskim vladarjem Sardanapalom, čeprav je to bil Ašur-ubalit II. Opisuje ga kot neučinkovitega in neplodnega vladarja z razbrzdanim značajem, čeprav je bil Asurbanipal izobražen, učinkovit, zelo sposoben in ambiciozen vladar.[5]

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi

Zunanje povezave

uredi
Asurbanipal
Sargonidska dinastija
Rojen: 685 pr. n. št. Umrl: 627 pr. n. št.
Predhodnik: 
Asarhadon
Kralj Asirije
668 – okoli 627 pr. n. št.
Naslednik: 
Ašur-etil-ilani