Pojdi na vsebino

Franc Zupančič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: slovenskislovenski
Ipos (pogovor | prispevki)
slika
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
{{Infopolje Oseba
| name = Franc Zupančič
| name = Franc Zupančič
| image =
| image = Franc zupančič.jpg
| caption =
| image_size = 200px
| birth_date = [[14. december]] [[1886]]
| birth_date = [[14. december]] [[1886]]
| birth_place = [[Rakovnik pri Šentrupertu]]
| birth_place = [[Rakovnik pri Šentrupertu]]

Redakcija: 22:23, 13. avgust 2010

Franc Zupančič
Portret
Rojstvo14. december 1886
Rakovnik pri Šentrupertu
Smrt27. september 1953
Ljubljana
Državljanstvo Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicgradbeni inženir
Poznan popilot

Franc Zupančič, slovenski gradbeni inženir, podjetnik in pilot, * 14. december 1886, Rakovnik pri Šentrupertu, † 27. september 1953, Ljubljana

Življenje in delo

Zupančič je gimnazijo obiskoval v Ljubljani (1899–1905) in nato nadaljeval s študijem gradbeništva v Gradcu. Kot inženir se je zaposlil v Trstu (Betonbaufirma Janesch & Schnell) in projektiral po Krasu razne objekte od šol do mostov. Do 1914 je v Štivanu pri Trstu izdeloval letalske modele, med drugim (troživko) letalo zemlja-voda-zrak in brezmotorno letalo, s katerim je poskusil poleteti leta 1913 pri Sodražici. Ob začetku 1. svet. vojne je bil mobiliziran, služil kot častnik pri pehoti, bil 1916 hudo ranjen in septembra premeščen k vojnemu letalstvu. Od oktobra 1916 je vodil gradbena dela pri povečanju letališča v Dunajskem Novem mestu. Konec 1917 je obiskoval pilotski tečaj in januarja 1918 opravil izpit za pilota. Po kapitulaciji Avstro-Ogrske 1918 se je pridružil letalski stotniji v Ljubljani in 1919 sodeloval v zračnih bojih za severno mejo. Kot izvidnik je najpogosteje letal s pilotom V. Peterneljem, tako tudi na prvem bojnem poletu jugoslovanskega vojnega letalstva 12. januarja 1919. Bil je večkrat odlikovan. Po demobilizaciji je bil v Slovenj Gradcu direktor tovarne meril, nato je odšel v Ljubljano. Najprej se je zaposlil pri lesnem podjetju Lavrenčič, nato kupil žago Scagnetti, jo združil s podjetjem Lavrenčič in bil 1930–1948 lastnik parne žage Lavrenčič & Co. Leta 1941 je bil mobiliziran, sabotiral delo za okupatorja in zato zaprt. Po nacionalizaciji podjetja 1948 je bil v državni službi.

Zupančič je bil je zelo aktiven v zadružniškem gibanju, predsednik osrednje gospodarske zadruge Ekonom, konec 20-ih let 20. stol. ljubljanski mestni odbornik, 5. maja 1935 izvoljen v krškem srezu za jugoslovanskega poslanca, odbornik in podpredsednik ljubljanskega Aerokluba. Zasluge ima za gradnjo lokalne želetniške proge Šentjanž-Sevnica. Po vojni je bil izvedenec za lesno in gradbeno stroko. Pripravljal je knjigo o lesarstvu, vendar ni znano kje je rokopis.

Zunanje povezave