Pojdi na vsebino

Aleksander Markovič Poljakov: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m m/dp/pnp
Vrstica 20: Vrstica 20:
=== Nagrade ===
=== Nagrade ===


Poljakov je leta 1986 prejel [[Diracova medalja|Diracovo medaljo]] in [[Heinemannova nagrada|Heinemanovo nagrado]] za [[matematična fizika|matematično fiziko]], leta 1994 [[Lorentzova medalja|Lorentzovo medaljo]], leta 1996 [[spominsko predavanje Oskarja Kleina|medaljo Oskarja Kleina]] in leta 2004 skupaj z [[Aleksander Fjodorovič Andrejev|Andrejev]]im [[Pomerančukova nagrada|Pomerančukovo nagrado]] za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]].
Poljakov je leta 1986 prejel [[Diracova medalja|Diracovo medaljo]] in [[Heinemanova nagrada|Heinemanovo nagrado]] za [[matematična fizika|matematično fiziko]], leta 1994 [[Lorentzova medalja|Lorentzovo medaljo]], leta 1996 [[spominsko predavanje Oskarja Kleina|medaljo Oskarja Kleina]] in leta 2004 skupaj z [[Aleksander Fjodorovič Andrejev|Andrejev]]im [[Pomerančukova nagrada|Pomerančukovo nagrado]] za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]].


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 36: Vrstica 36:
{{-}}
{{-}}


{{Heinemannova nagrada}}
{{Heinemanova nagrada}}
{{Pomerančukova nagrada}}
{{Pomerančukova nagrada}}


Redakcija: 03:05, 9. junij 2016

Aleksander Markovič Poljakov
Portret
Rojstvo27. september 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (78 let)
Moskva
Državljanstvo Ruska federacija[1][2]
 Sovjetska zveza
 ZDA
Poklicfizik, profesor, teoretični fizik

Aleksander Markovič Poljakov [aleksánder márkovič poljákov] (rusko Алекса́ндр Ма́ркович Поляко́в), ruski fizik, * 27. september 1945, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poljakov je do leta 1989 delal na Landaujevem inštitutu za teoretično fiziko v Černogolovki, kjer je tudi doktoriral, trenutno pa je na Univerzi Princeton.

Življenje in delo

Članek Spontani zlom simetrije močne interakcije in odsotnost brezmasnih delcev, ki ga je napisal skupaj z Migdalom zgodaj leta 1964 preden je izšel znani Higgsov članek. Oba mlada znanstvenika sta dejansko odkrila Higgsov mehanizem, ki ga je leta 1971 't Hooft imenoval po Higgsu. Njun članek je bil objavljen šele leta 1966 v reviji Journal of Experimental and Theoretical Physics.[3] Članka tudi nista mogla drugače predstaviti na nobenem seminarju.[4]

Raziskuje v kvantni teoriji polja, kjer je raziskoval monopol 't Hooft-Poljakova v neabelovski umeritveni teoriji, neodvisno od 't Hoofta kot posebno vrsto topološkega solitona, podobnega magnetnemu monopolu brez singularnosti. Njegov članek Neskončna konformna simetrija v dvorazsežni teoriji kvantnega polja (Infinite conformal symmetry in two-dimensional quantum field theory) iz leta 1984, ki ga je napisal skupaj z Belavinom in Zamolodčikovom, je postal klasika teoretične fizike.[5]

Njegova formulacija teorije strun s kovariantnim Feynmanovim integralom je imela globok in dolgotrajen vpliv na pojmovno in matematično razumevanje teorije. Pomembno je prispeval k pojmovnemu okvirju renormalizacije neodvisno od z Nobelovo nagrado leta 1982 nagrajenim delom Wilsona. Oblikoval je prve zamisli v dualnosti umeritvenih in strunskih teorij veliko pred nastankom korespondence AdS/CFT z D-branami. Pomembne so tudi njegove pronicljive domneve, ki so jih leta kasneje obravnavali drugi raziskovalci, o integrabilnosti umeritvenih in strunskih teorij ter zamisli o turbulenci.

Poljakov je sodeloval z Gribovom, enim od glavnih pobudnikov znane leningrajske fizikalne šole.

Od leta 1984 je dopisni član Ruske akademije znanosti (RAN) in od leta 2005 Ameriške nacionalne akademije znanosti (NAS).

Priznanja

Nagrade

Poljakov je leta 1986 prejel Diracovo medaljo in Heinemanovo nagrado za matematično fiziko, leta 1994 Lorentzovo medaljo, leta 1996 medaljo Oskarja Kleina in leta 2004 skupaj z Andrejevim Pomerančukovo nagrado za teoretično fiziko.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ http://ieeexplore.ieee.org/xpls/abs_all.jsp?arnumber=4982625
  2. ↑ http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/8948357/Mikhail-Repin-the-perfect-party-guest-who-was-Whitehall-spy-for-the-Russians.html
  3. ↑ »Princeton celebrates Polyakov's 60th«. CERN Courier (v angleščini). Št. Mar 1. 2006. str. 2.
  4. ↑ Migdal, A. M. »Ancient History of CFT« (PDF).
  5. ↑ Belavin; Poljakov; Zamolodčikov (1984).

Viri


Stub icon

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aleksander_Markovič_Poljakov&oldid=4663230«