Astjag: Razlika med redakcijama
povezava |
pravopis |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
| image = <!-- WD --> |
| image = <!-- WD --> |
||
| caption = Medijsko kraljestvo pod Kjaksarjem in Astjagom |
| caption = Medijsko kraljestvo pod Kjaksarjem in Astjagom |
||
| reign = 585–550 pr. n. št. |
| reign = 585–550 pr. n. št. <br> (po [[Herodot]]u) |
||
| coronation = |
| coronation = |
||
| predecessor = [[Kjaksar]] |
| predecessor = [[Kjaksar]] |
||
Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
}} |
}} |
||
'''Astjag''' (iz [[Grščina|grškega]] po [[Herodot]]u Ἀστυάγης, |
'''Astjag''' (iz [[Grščina|grškega]] po [[Herodot]]u Ἀστυάγης, Astyages, po [[Ktezij]]u Astyigas, po [[Diodor Sicilski|Diodorju]] Aspadas, [[Perzijščina|novoperzijsko]] ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, [[Akadščina|akadsko]] Ištumegu) je bil zadnji kralj [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]], ki je vladal od leta 585 do 550 pr. n. št., * ni znano, † ni znano. |
||
Bil je sin kralja [[Kjaksar]]ja. Leta 550 pr. n. št. ga je strmoglavil perzijski kralj [[Kir II.|Kir II. Veliki]]. Njegovo ime izhaja iz staroiranskega izraza ''rišti vaiga'', ki pomeni ''»(tisti, ki) suče ali meče kopje«'', se pravi ''kopjanik''.<ref>''Astyages''. Encyclopædia Iranica.</ref> |
Bil je sin kralja [[Kjaksar]]ja. Leta 550 pr. n. št. ga je strmoglavil perzijski kralj [[Kir II.|Kir II. Veliki]]. Njegovo ime izhaja iz staroiranskega izraza ''rišti vaiga'', ki pomeni ''»(tisti, ki) suče ali meče kopje«'', se pravi ''kopjanik''.<ref>''Astyages''. Encyclopædia Iranica.</ref> |
||
Astjag je svojega očeta nasledil leta 585 pr. n. št. po [[bitka |
Astjag je svojega očeta nasledil leta 585 pr. n. št. po [[bitka pri Halisu|bitki pri Halisu]], s katero se je končala petletna vojna med Lidijci in Medijci.<ref>''Cyaxares''. Livius.org.</ref> Nasledil je velik imperij in vladal skupaj s svakoma [[Krez]]om Lidijskim in [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezar]]jem Babilonskim. Nebukadnezar naj bi svoji ženi in Astjagovi sestri Amitis zgradil [[Babilonski viseči vrtovi|Babilonske viseče vrtove]].<ref> [https://web.archive.org/web/20130808084750/http:/www.personal.psu.edu:80/amp5364/HangingGardens.html ''The Hanging Gardens of Babylon'']. Arhivirano iz izvirnika 8. avgusta 2013. Pridobljeno 2. avgusta 2013</ref> Nedavno zbrani podatki kažejo, da jih verjetno ni zgradil on ampak asirski kralj [[Senaherib]]. |
||
Antični viri o Astjagovi vladavini ne poročajo skoraj nič, zato je ni mogoče presojati. Ker je Astjag v [[Herodot]]ovih spisih prikazan v zelo negativni luči kot krut in despotski vladar, v [[Ktezij]]evih pa v zelo pozitivni luči, objektivna presoja tudi na tej osnovi ni mogoča.<ref>''Astyages, the last Median king''. Iranica Online.</ref> Po pisanju v [[Ksenofont]]ovi ''Kiropediji'' je Astjag po skoraj 32 letih relativne stabilnosti v vojni s Kirom II. izgubil podporo svojega plemstva, kar Ksenofont razume kot da je bil Kir Astjagov vnuk. Po Astjagovi odstavitvi je Kir ustanovil Perzijsko cesarstvo.<ref>''Cyropaedia: The Education of Cyrus by Xenophon''. Gutenberg.org.</ref> |
Antični viri o Astjagovi vladavini ne poročajo skoraj nič, zato je ni mogoče presojati. Ker je Astjag v [[Herodot]]ovih spisih prikazan v zelo negativni luči kot krut in despotski vladar, v [[Ktezij]]evih pa v zelo pozitivni luči, objektivna presoja tudi na tej osnovi ni mogoča.<ref>''Astyages, the last Median king''. Iranica Online.</ref> Po pisanju v [[Ksenofont]]ovi ''Kiropediji'' je Astjag po skoraj 32 letih relativne stabilnosti v vojni s Kirom II. izgubil podporo svojega plemstva, kar Ksenofont razume kot da je bil Kir Astjagov vnuk. Po Astjagovi odstavitvi je Kir ustanovil Perzijsko cesarstvo.<ref>''Cyropaedia: The Education of Cyrus by Xenophon''. Gutenberg.org.</ref> |
||
Vrstica 33: | Vrstica 33: | ||
{{s-hou|[[Medijska dinastija]]|| ||}} |
{{s-hou|[[Medijska dinastija]]|| ||}} |
||
{{s-bef|before= [[Kjaksar]]}} |
{{s-bef|before= [[Kjaksar]]}} |
||
{{s-ttl|title=[[Seznam medijskih |
{{s-ttl|title=[[Seznam medijskih kraljev|Kralj Medije]]}} |
||
{{s-aft|after=[[Kir II.|Kir II. Perzijski]]}} |
{{s-aft|after=[[Kir II.|Kir II. Perzijski]]}} |
||
{{s-end}} |
{{s-end}} |
Trenutna redakcija s časom 11:38, 10. junij 2017
Astjag | |
---|---|
Kralj Medije | |
Vladanje | 585–550 pr. n. št. (po Herodotu) |
Predhodnik | Kjaksar |
Naslednik | Kir II. |
Rojstvo | 7. stoletje pr. n. št. Ekbatana |
Smrt | 6. stoletje pr. n. št. Partija |
Soproga | Arjenis Lidijska |
Potomci | Mandana Medijska |
Vladarska rodbina | Medijska dinastija |
Oče | Kjaksar |
Religija | Zoroastrstvo |
Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr. n. št., * ni znano, † ni znano.
Bil je sin kralja Kjaksarja. Leta 550 pr. n. št. ga je strmoglavil perzijski kralj Kir II. Veliki. Njegovo ime izhaja iz staroiranskega izraza rišti vaiga, ki pomeni »(tisti, ki) suče ali meče kopje«, se pravi kopjanik.[1]
Astjag je svojega očeta nasledil leta 585 pr. n. št. po bitki pri Halisu, s katero se je končala petletna vojna med Lidijci in Medijci.[2] Nasledil je velik imperij in vladal skupaj s svakoma Krezom Lidijskim in Nebukadnezarjem Babilonskim. Nebukadnezar naj bi svoji ženi in Astjagovi sestri Amitis zgradil Babilonske viseče vrtove.[3] Nedavno zbrani podatki kažejo, da jih verjetno ni zgradil on ampak asirski kralj Senaherib.
Antični viri o Astjagovi vladavini ne poročajo skoraj nič, zato je ni mogoče presojati. Ker je Astjag v Herodotovih spisih prikazan v zelo negativni luči kot krut in despotski vladar, v Ktezijevih pa v zelo pozitivni luči, objektivna presoja tudi na tej osnovi ni mogoča.[4] Po pisanju v Ksenofontovi Kiropediji je Astjag po skoraj 32 letih relativne stabilnosti v vojni s Kirom II. izgubil podporo svojega plemstva, kar Ksenofont razume kot da je bil Kir Astjagov vnuk. Po Astjagovi odstavitvi je Kir ustanovil Perzijsko cesarstvo.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Astjag
| ||
Predhodnik: Kjaksar |
Kralj Medije | Naslednik: Kir II. Perzijski |