Pojdi na vsebino

James Edward Keeler: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ja
TadejM (pogovor | prispevki)
 
(42 vmesnih redakcij 17 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''James Edward Keeler''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[astrofizik]], * [[10. september]] [[1857]], [[La Salle, Illinois|La Salle]], [[Illinois]], [[ZDA]], † [[12. avgust]] [[1900]], [[San Francisco]], [[Kalifornija]].


'''James Edward Keeler''', [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[astrofizik]], * [[10. september]] [[1857]], [[La Salle, Illinois|La Salle]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[12. avgust]] [[1900]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[Kalifornija]], ZDA.
Keeler je diplomiral [leto|leta]] [[1881]] na [[Univerza Johns Hopkins|Univerzi Johns Hopkins]]. Od leta [[1883]] do [[1884]] je preživel v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po vrnitvi v ZDA je spremljal [[Samuel Pierpont Langley|Langleya]] na odpravo v [[Skalno gorovje]] (Rocky Mountains), kjer so merili moč [[Sonce|Sončevega]] [[sevanje|sevanja]] in [[solarna konstanta|solarno konstanto]]. Po enoletnem podiplomskem študiju v Nemčiji je, kot [[Edward Emerson Barnard|Barnard]], šel delat na [[Observatorij]] [[Observatorij Lick|Lick]], kjer je leta [[1898]] postal njegov direktor. Bil je še direktor [[Observatorij Yerkes|Observatorija Yerkes]] v [[Williams Bay]]u v [[Wisconsin]]u in je delal še na [[Observatorij Allegheny|Observatoriju Allegheny]] v [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburgh]]u, [[Pensilvanija]].


== Življenje in delo ==
Leta [[1888]] je uporabil 920 [[milimeter|mm]] [[daljnogled]] na Observatoriju Lick, da bi podprl [[Giovanni Virginio Schiaparelli|Schiaparellijeva]] opazovanja kanalov na [[Mars (planet)|Marsu]], kar se mu ni posrečilo. Leta [[1895]] je posnel spekter [[Saturn (planet)|Saturna]] in njegovih obročev. Iz naklona [[spektralna črta|spektralnih črt]] je določil [[hitrost]], s katero se sistem vrti. Pokazal je, da se prstani ne vrte kot toga telesa, ampak ima notranja meja mnogo krajšo [[pot]] kot zunanja. To je bil prvi opazovalni dokaz, da prstani niso sestavljeni iz enega kosa, ampak iz majhnih [[meteor]]skih delcev, kar je teoretično napovedal že [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]. Z [[bolometer|bolometrom]] je meril infrardeči del spektra, raziskoval je spektre [[zvezda|zvezd]] in [[meglica|meglic]]. Meril je radialne hitrosti [[plin]]skih oblakov, na primer [[Orionova meglica|Orionove meglice]] in pokazal, da so njihove hitrosti podobne hitrostim zvezd. Ti oblaki so zato del zvezdnega sistema. Fotografiral je mnoge spiralne [[galaksija|galaksije]] in pokazal, da je njihova spiralna zgradba bolj pravilo kot izjema. Naj bi bil avtor smešne zgodbe o Barnardu.
{| class="wikitable collapsible" align="right" style="margin: 1em; margin-top: 0;"
! colspan="2" style="white-space: nowrap;" | Odkritih [[asteroid]]ov: 2
|-
| [[452 Hamiltonia]] || 6. december 1899
|-
| [[(20958) A900 MA]] || 29. junij 1900
|}


Keeler je diplomiral leta 1881 na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzi Johnsa Hopkinsa]]. Od leta 1883 do 1884 je preživel v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po vrnitvi v ZDA je spremljal [[Samuel Pierpont Langley|Langley]]ja na odpravo v [[Skalno gorovje]] (Rocky Mountains), kjer so merili moč [[Sonce|Sončevega]] [[sevanje|sevanja]] in [[solarna konstanta|solarno konstanto]]. Po enoletnem podiplomskem študiju v Nemčiji je, kot [[Edward Emerson Barnard|Barnard]], šel delat na [[Observatorij]] [[Observatorij Lick|Lick]], kjer je leta 1898 postal njegov predstojnik. Bil je še predstojnik [[Observatorij Yerkes|Observatorija Yerkes]] v [[Williams Bay]]u v [[Wisconsin]]u in je delal še na [[Observatorij Allegheny|Observatoriju Allegheny]] v [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburgh]]u, [[Pensilvanija]].
[[Kategorija:Rojeni leta 1857|Keeler, James Edward]]
[[Kategorija:Umrli leta 1900|Keeler, James Edward]]
[[Kategorija:Ameriški astrofiziki|Keeler, James Edward]]
[[Kategorija:Ameriški astronomi|Keeler, James Edward]]


Leta 1888 je uporabil 920 [[milimeter|mm]] [[daljnogled]] na Observatoriju Lick, da bi podprl [[Giovanni Virginio Schiaparelli|Schiaparelli]]jeva opazovanja kanalov na [[Mars (planet)|Marsu]], kar se mu ni posrečilo. Leta 1895 je posnel spekter [[Saturn (planet)|Saturna]] in njegovih [[Saturnovi obroči|obročev]]. Iz naklona [[spektralna črta|spektralnih črt]] je določil [[hitrost]], s katero se sistem vrti. Pokazal je, da se obroči ne vrte kot toga telesa, ampak ima notranja meja mnogo krajšo [[pot]] kot zunanja. To je bil prvi opazovalni dokaz, da obroči niso sestavljeni iz enega kosa, ampak iz majhnih [[meteor]]skih delcev, kar je teoretično napovedal že [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]. Keeler je z [[bolometer|bolometrom]] [[meritev|meril]] [[infrardeče valovanje|infrardeči]] del [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]], raziskoval je spektre [[zvezda|zvezd]] in [[meglica|meglic]]. Meril je [[radialna hitrost|radialne hitrosti]] [[plin]]skih oblakov, na primer [[Orionova meglica|Orionove meglice]], in pokazal, da so njihove hitrosti podobne hitrostim zvezd. Ti oblaki so zato del zvezdnega sistema. Fotografiral je mnoge spiralne [[galaksija|galaksije]] in pokazal, da je njihova spiralna zgradba bolj pravilo kot izjema. Naj bi bil avtor smešne zgodbe o Barnardu.
[[de:James Edward Keeler]]

[[en:James Edward Keeler]]
Keeler in [[George Ellery Hale|Hale]] sta 1. januarja 1895 ustanovila [[znanstvena revija|znanstveno revijo]] ''[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]''.
[[ja:ジェームズ・エドワード・キーラー]]

[[nl:James Keeler]]
== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Poleg Keelerjeve vrzeli v Saturnovih obročev se po njem imenujeta [[udarni krater|udarna]] [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Keeler (Lunin krater)|Keeler]]) in na [[Mars (planet)|Mars]]u ([[Keeler (Marsov krater)|Keeler]]), ter [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2261 Keeler]].

{{-}}

{{medalja Henryja Draperja}}
{{Rumfordova nagrada}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Keeler, James Edward}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1857]]
[[Kategorija:Umrli leta 1900]]
[[Kategorija:Ameriški astrofiziki]]
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Johnsa Hopkinsa]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Heidelbergu]]
[[Kategorija:Prejemniki Rumfordove nagrade]]
[[Kategorija:Prejemniki Medalje Henryja Draperja]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]]

Trenutna redakcija s časom 03:20, 28. junij 2023

James Edward Keeler
Portret
Rojstvo10. september 1857({{padleft:1857|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…]
LaSalle[d]
Smrt12. avgust 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][4][5] (42 let)
San Francisco
Državljanstvo ZDA
Poklicastronom, astrofizik, fizik

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]
Odkritih asteroidov: 2
452 Hamiltonia 6. december 1899
(20958) A900 MA 29. junij 1900

Keeler je diplomiral leta 1881 na Univerzi Johnsa Hopkinsa. Od leta 1883 do 1884 je preživel v Nemčiji. Po vrnitvi v ZDA je spremljal Langleyja na odpravo v Skalno gorovje (Rocky Mountains), kjer so merili moč Sončevega sevanja in solarno konstanto. Po enoletnem podiplomskem študiju v Nemčiji je, kot Barnard, šel delat na Observatorij Lick, kjer je leta 1898 postal njegov predstojnik. Bil je še predstojnik Observatorija Yerkes v Williams Bayu v Wisconsinu in je delal še na Observatoriju Allegheny v Pittsburghu, Pensilvanija.

Leta 1888 je uporabil 920 mm daljnogled na Observatoriju Lick, da bi podprl Schiaparellijeva opazovanja kanalov na Marsu, kar se mu ni posrečilo. Leta 1895 je posnel spekter Saturna in njegovih obročev. Iz naklona spektralnih črt je določil hitrost, s katero se sistem vrti. Pokazal je, da se obroči ne vrte kot toga telesa, ampak ima notranja meja mnogo krajšo pot kot zunanja. To je bil prvi opazovalni dokaz, da obroči niso sestavljeni iz enega kosa, ampak iz majhnih meteorskih delcev, kar je teoretično napovedal že Maxwell. Keeler je z bolometrom meril infrardeči del spektra, raziskoval je spektre zvezd in meglic. Meril je radialne hitrosti plinskih oblakov, na primer Orionove meglice, in pokazal, da so njihove hitrosti podobne hitrostim zvezd. Ti oblaki so zato del zvezdnega sistema. Fotografiral je mnoge spiralne galaksije in pokazal, da je njihova spiralna zgradba bolj pravilo kot izjema. Naj bi bil avtor smešne zgodbe o Barnardu.

Keeler in Hale sta 1. januarja 1895 ustanovila znanstveno revijo Astrophysical Journal.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Poleg Keelerjeve vrzeli v Saturnovih obročev se po njem imenujeta udarna kraterja na Luni (Keeler) in na Marsu (Keeler), ter asteroid glavnega pasu 2261 Keeler.


  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. Brockhaus Enzyklopädie
  3. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  5. Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p.