Pojdi na vsebino

Grad Batestein: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 35: Vrstica 35:
== Zgodovina ==
== Zgodovina ==


===‘Grad na krogli (na Bolu)’===
Prvotni graditelj gradu je bil leta 1371 plemič gospod Beusichemski [[Gijsbert Vianenski]]. Leta 1414 se je njegova vnukinja Ivana Vianenska poročila z gospodom [[Walraven I. Brederodski|Walravenom I. Brederodskim]] in na tem gradu živela do leta 1417. Grad je nato prešel v roke Brederodskih gospodov. Grad je bil glavna rezidenca [[Gospodje Brederodski|gospodov Brederodskih]] od konca 14. stoletja.
Prvi gospodje Vianena so izhajali iz družine Beusichem. <ref >{{cite book |editor-last1=Stöver |editor-first1=Jos |year=2000 |title=Kastelen en Buitenplaatsen in Zuid-Holland |publisher=Walburg Pers |location=Zutphen |pages=511 |isbn=90-5730-078-8 |language=nl }}</ref> Bili so ministeriali [[Knezo-škofija Utrecht|škofa v Utrechtu]]. Živeli so v gradu na Bolu (nizozemsko: Kasteel op de Bol), ki se nahaja 350 metrov južno od starega mesta Vianen. Sestavljen je bil iz nepravilnega osmerokotnika s premerom približno trideset metrov. Obdan je bil z jarkom in je imel stolp na jugozahodnem vogalu.

Danes od gradu na Bolu ni več kaj videti. Vendar pa so med letoma 1969 in 1971 potekala izkopavanja, med katerimi so odkrili ostanke.

=== Gajsbreht Vianenski ===
Gajsbrecht Vianenski je zapustil grad na Bolu. Okoli leta 1370 je naročil gradnjo gradu Batestein na severozahodnem koncu Vianena. <ref name=":rin">{{cite book |editor-last1=Schulte |editor-first1=A.G. |year=1997 |title=Ruševine na Nizozemskem |publisher=Waanders Uitgevers |location=Zwolle |pages=333 |isbn=90-400-9974-X |language=nl }}</ref><ref name=":bat">{{cite book |last1=de Meyere |first1=J.A.L. |last2=Ruijter |first2=J.M.M. |year=1981 |title=Kasteel Batestein te Vianen Aspecten uit de historie van het kasteel en zijn bewoners |publisher=Stichting Stedelijk Museum Vianen |location=Vianen |pages=73 |language=nl }}</ref> Gajsbreht je bil poročen z Beatris Egmontsko, znano tudi kot Beata ali Bate. Mogoče je ime Batestein izpeljano iz njenega imena.

Nad gradom je dominirala velika utrdba, imenovana tudi stolp svetega Pola. Gajsbreht je med [[Bitka pri Baesweilerju|bitko pri Baesweilerju]] leta 1371 ujel [[Waleran III., grof Lignijski| grofa Saint Pola]] in ga zaprl v grad. Z odkupnino, ki jo je Gajsbreht prejel od grofa, je financiral gradnjo stolpa, ki je v zahvalo dobil ime po grofu.

===Prihod Brederodskih ===
Leta 1414 je grad prišel v last [[Walraven I. Brederodski|Walravena I. Brederodskega]] (1370–1417) po poroki z Gajsbrehtovo vnukinjo Johano Vianensko. <ref name=":rin" /> [[Gospodje Brederodski| Rodbina Brederodskih]] je bila med najpomembnejšimi plemiči na Nizozemskem. Imeli so visoke vojaške in politične položaje, služili so kot svetovalci in poveljniki ter imeli nazive, kot sta vikont Utrechta in grof Brederodski. Rodovni sedež rodbine je bil [[grad Brederode]] pri [[Haarlem]]u.

Pod [[Henrik II. Brederodski|Henrikom II. Brederodskim]] (1531–1568) je grad doživel največji sijaj. Grad je prerasel v obsežen kompleks, ki je z več trakti obdajal grajski stolp. <ref name=":zh" /><ref name=":rin" /> Urejen je bil tudi lep renesančni vrt.

Batestein je pridobil pomemben politični pomen, ko so se [[Geuzen]]i tukaj zbrali, da bi leta 1566 pripravili osnutek [[Kompromis plemičev|Kompromisa plemičev]] , ki ga je Henrik ponudil [[Margareta Parmska|Margareti Parmski]] (1522–1586), [[Guvernerji Habsburške Nizozemske|guvernerki Nizozemske]].<ref name=":rin" /> Leta 1567 je Vianen padel v španske roke; mesto je bilo umičeno, posest Brederodskih pa zaplenjena. <ref name=":rin" /> Po osemdesetletni vojni je grad ponovno v lasti Brederodskih, ki so se borili na strani Stanov. <ref name=":rin" />

===17. stoletje ===


Leta 1565, na predvečer nizozemskega upora, so se na gradu Batestein redno sestajali [[Viljem I. Oranski]], [[Henrik II. Brederodski|Henrik Brederodski]] in drugi uporniški voditelji.


[[Johan Wolfert Brederodski]] je propadajoči grad okoli leta 1630 obnovil in proti reki Lek uredil velike okrasne vrtove, ki so se zgledovali po vrtovih [[Mavricij Oranski|princa Mavricija Oranskega]] v Buitenhofu v Haagu. Dobro je znano kako so vrtovi izgledali, saj jih je leta 1624 na več slikah upodobil [[Jan van Goyen]]. Brederodski so v njem živeli do leta 1684. V 17. stoletju je bil grad prenovljen: dodana so bila vrata in več stavb ob obzidju okoli dvorišča.
[[Johan Wolfert Brederodski]] je propadajoči grad okoli leta 1630 obnovil in proti reki Lek uredil velike okrasne vrtove, ki so se zgledovali po vrtovih [[Mavricij Oranski|princa Mavricija Oranskega]] v Buitenhofu v Haagu. Dobro je znano kako so vrtovi izgledali, saj jih je leta 1624 na več slikah upodobil [[Jan van Goyen]]. Brederodski so v njem živeli do leta 1684. V 17. stoletju je bil grad prenovljen: dodana so bila vrata in več stavb ob obzidju okoli dvorišča.

Redakcija: 23:24, 28. junij 2024

Grad Batestein
Kasteel Batestein / Batenstein
Vianen, Nizozemska
Grad na sliki Jana van Goyena, okoli leta 1630
Grad Batestein se nahaja v Nizozemska
Grad Batestein
Grad Batestein
Koordinati51°59′45″N 5°5′30″E / 51.99583°N 5.09167°E / 51.99583; 5.09167
VrstaPoligonalni grad
Informacije o nahajališču
Lastnikdržavna lastnina
Odprto za
javnost
da
StanjeOhranjena le grajska vrata »Hofpoort«
Zgodovina nahajališča
Zgrajeno1371, 1630
ZgradilGospod Gijsbert van Beusichem (Vianenski), družina gospodov Brederodskih
Gradbeni
materiali
opeka
Uničeno1771, 1828/29
Informacije o garniziji
Prebivalci
  • 1371 Gijsbert Beusichemski
  • do 1417 rodbina gospodov Beusichemskih in Vianenskih
  • 1417 - 1684 rodbina gospodov Brederodskih
  • do 1725 grof Simon Henrik Adolf von der Lippe
  • 1725 - 1829 Stanovi Holandije in Zahodne Frizije
Hofpoort

Grad Batestein (imenovan tudi Batenstein) je bil grad na reki Lek v mestu Vianen na Nizozemskem, na severozahodni strani mesta, ki se od leta 2002 nahaja v provinci Utrecht, pred tem v Južni Holandiji. Zgrajen je bil leta 1371. Do danes so se ohranila le grajska vrata »Hofpoort« kot ostanki gradu, ki je leta 1696 pogorel in bil nato porušen. Ta vrata zdaj tvorijo povezavo med Lekdijkom (tu imenovanim Langendijk) in Voorstraatom v središču Vianena.

Zgodovina

‘Grad na krogli (na Bolu)’

Prvi gospodje Vianena so izhajali iz družine Beusichem. [1] Bili so ministeriali škofa v Utrechtu. Živeli so v gradu na Bolu (nizozemsko: Kasteel op de Bol), ki se nahaja 350 metrov južno od starega mesta Vianen. Sestavljen je bil iz nepravilnega osmerokotnika s premerom približno trideset metrov. Obdan je bil z jarkom in je imel stolp na jugozahodnem vogalu.

Danes od gradu na Bolu ni več kaj videti. Vendar pa so med letoma 1969 in 1971 potekala izkopavanja, med katerimi so odkrili ostanke.

Gajsbreht Vianenski

Gajsbrecht Vianenski je zapustil grad na Bolu. Okoli leta 1370 je naročil gradnjo gradu Batestein na severozahodnem koncu Vianena. [2][3] Gajsbreht je bil poročen z Beatris Egmontsko, znano tudi kot Beata ali Bate. Mogoče je ime Batestein izpeljano iz njenega imena.

Nad gradom je dominirala velika utrdba, imenovana tudi stolp svetega Pola. Gajsbreht je med bitko pri Baesweilerju leta 1371 ujel grofa Saint Pola in ga zaprl v grad. Z odkupnino, ki jo je Gajsbreht prejel od grofa, je financiral gradnjo stolpa, ki je v zahvalo dobil ime po grofu.

Prihod Brederodskih

Leta 1414 je grad prišel v last Walravena I. Brederodskega (1370–1417) po poroki z Gajsbrehtovo vnukinjo Johano Vianensko. [2] Rodbina Brederodskih je bila med najpomembnejšimi plemiči na Nizozemskem. Imeli so visoke vojaške in politične položaje, služili so kot svetovalci in poveljniki ter imeli nazive, kot sta vikont Utrechta in grof Brederodski. Rodovni sedež rodbine je bil grad Brederode pri Haarlemu.

Pod Henrikom II. Brederodskim (1531–1568) je grad doživel največji sijaj. Grad je prerasel v obsežen kompleks, ki je z več trakti obdajal grajski stolp. [4][2] Urejen je bil tudi lep renesančni vrt.

Batestein je pridobil pomemben politični pomen, ko so se Geuzeni tukaj zbrali, da bi leta 1566 pripravili osnutek Kompromisa plemičev , ki ga je Henrik ponudil Margareti Parmski (1522–1586), guvernerki Nizozemske.[2] Leta 1567 je Vianen padel v španske roke; mesto je bilo umičeno, posest Brederodskih pa zaplenjena. [2] Po osemdesetletni vojni je grad ponovno v lasti Brederodskih, ki so se borili na strani Stanov. [2]

17. stoletje

Johan Wolfert Brederodski je propadajoči grad okoli leta 1630 obnovil in proti reki Lek uredil velike okrasne vrtove, ki so se zgledovali po vrtovih princa Mavricija Oranskega v Buitenhofu v Haagu. Dobro je znano kako so vrtovi izgledali, saj jih je leta 1624 na več slikah upodobil Jan van Goyen. Brederodski so v njem živeli do leta 1684. V 17. stoletju je bil grad prenovljen: dodana so bila vrata in več stavb ob obzidju okoli dvorišča. Leta 1725 je sir Simon Hendrik Adolf von der Lippe prodal grad grofiji Holandiji in Zahodni Friziji. Grad je bil že v propadajočem stanju, vendar se ga še vedno uporabljali za različne namene. Leta 1771 je bil porušen veliki šentpolski stolp, nato pa leta 1828/9 preostali del gradu. Ohranila sta se le Bosch ali Hofpoort (vrata, dodana v 17. stoletju) in majhen del južnega obzidja. Ohranjena je tudi črpalka iz leta 1648. Vrata so bila pred nekaj leti močno poškodovana v prometni nesreči. Obnova je bila zaključena konec leta 2015 in vrata so vrnjena v prvotno stanje.

Glej tudi


Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Ruïne van Brederode v Wikimedijini zbirki

  1. Stöver, Jos, ur. (2000). Kastelen en Buitenplaatsen in Zuid-Holland (v nizozemščini). Zutphen: Walburg Pers. str. 511. ISBN 90-5730-078-8.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Schulte, A.G., ur. (1997). Ruševine na Nizozemskem (v nizozemščini). Zwolle: Waanders Uitgevers. str. 333. ISBN 90-400-9974-X.
  3. de Meyere, J.A.L.; Ruijter, J.M.M. (1981). Kasteel Batestein te Vianen Aspecten uit de historie van het kasteel en zijn bewoners (v nizozemščini). Vianen: Stichting Stedelijk Museum Vianen. str. 73.
  4. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani :zh, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).