Pojdi na vsebino

Marijan F. Kranjc: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m pp bibliografski podatki vira, priložnostni manjši popravki AWB
Ipos (pogovor | prispevki)
421 urejanj
pokojni
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=4. november 2017|death_place=Ljubljana|image=|caption=}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Marijan F. Kranjc''', [[Slovenci|slovenski]] [[generalmajor]] in [[publicist]], * [[15. januar]] [[1935]], [[Kumanovo]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Makedonija]]).
'''Marijan F. Kranjc''', [[Slovenci|slovenski]] [[generalmajor]] in [[publicist]], * [[15. januar]] [[1935]], [[Kumanovo]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Makedonija]]), † [[4. november]] [[1996|2017]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/|title=Vojaštvo Military|accessdate=2017-11-09|website=VOJAŠTVO MILITARY|language=sl-SI}}</ref>


== Življenje ==
== Življenje ==
Vrstica 50: Vrstica 50:
{{DEFAULTSORT:Kranjc, Marijan F.}}
{{DEFAULTSORT:Kranjc, Marijan F.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1935]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1935]]
⚫
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski generali]]
[[Kategorija:Slovenski generali]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
⚫
[[Kategorija:Umrli leta 2017]]

Redakcija: 10:08, 9. november 2017

Rojstvo15. januar 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Kumanovo, Vardarska banovina[d], Kraljevina Jugoslavija
Smrt4. november 2017
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
Poklicčastnik, publicist

Marijan F. Kranjc, slovenski generalmajor in publicist, * 15. januar 1935, Kumanovo, Kraljevina Jugoslavija (danes Makedonija), † 4. november 2017, Ljubljana, Slovenija.[1]

Življenje

Kranjc se je rodil v Kumanovu, od koder so ga z družino leta 1941 bolgarske okupatorske oblasti izgnale v Slovenijo. Osnovno šolo je končal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo pa v Gornji Radgoni. Na obeh šolah je bil načelnik pionirskega odreda. Kot pionir je sodeloval na prvi delovni akciji v Sloveniji – Pesnica 1946. Višjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je bil sekretar mladinske organizacije, sodeloval na dveh mladinskih delovnih akcijah Doboj - Banjaluka (1951) in Konjic - Jablanica (1952). Osmi razred z veliko maturo je končal v Kočevju, kjer je prejel gimnazijsko Prešernovo nagrado za literarno delo in politično-ideološko razpravo Tretja pot v socializem. Bil je dopisnik Mladine (od 1946) in Ljudske pravice - Borbe, po letu 1990 pa objavljal prispevke v Večeru, Delu in Nedeljskem dnevniku.

Je poročen in oče dveh hčera. Ima tudi dva vnuka.

Vojaška kariera

V Beogradu je 1954 – 1957 obiskoval Vojaško akademijo Jugoslovanske ljudske armade in jo končal s prav dobrim uspehom, pehotno smer pa z odličnim, kot drugi v rangu. Poleg raznih tečajev (vojaške policije, varnosti, angleščine) je 1966 – 1968 končal Višjo vojaško akademijo in leta 1980 Šolo ljudske obrambe, obe z odličnim uspehom. Služboval je v garnizijah Bileća, Šibenik, Split, Pulj, Ljubljana in Bitola. Prvi dve leti je bil vodni poveljnik v Šoli rezervnih častnikov v Bileći, nato pa poveljnik vojaške policije v Šibeniku in 12. Odreda JLA na Sinaju. Od 1962 do 1987 je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta tudi kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani.

Od 1987 je bil na generalskem položaju, najprej kot načelnik Operativno-učnega oddelka 9. armade, zastopnik načelnika štaba 9. armade in glavni vodja Skupine za ukinitev 9. armade v Ljubljani. Izpit za čin generalmajorja je junija 1989 opravil s prav dobrim uspehom, nakar je bil premeščen v Bitolo, na položaj načelnika štaba in obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. V čin generalmajorja je bil povišan decembra 1989 po ukazu in s podpisom takratnega predsednika Predsedstva SFRJ Janeza Drnovška. Septembra 1990 je bil upokojen na lastno zahtevo in se je vrnil k družini v Ljubljano.

Je nosilec šestih vojaških mirnodobnih odlikovanj, medalje miru UNEF (United Nations Emergency Force) in zvezne Plakete varnosti (za 25 let službovanja).

Bibliografija

Njegov bibliografija obsega 223 del, med njimi tudi:

  • Balkanski vojaški poligon, Borec, Ljubljana, 1998;
  • Zarote in atentati na Tita, Grafis Trade, Grosuplje, 2004;
  • Slovenska vojaška inteligenca, Grafis Trade, Grosuplje, 2005;
  • Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, Pro Andy, Maribor, 2006, dve izdaji, soavtor Slobodan Kljakić;
  • Slovenački četnici, Filip Višnjić, Beograd, 2006, soavtor Slobodan Kljakić;
  • Spopad nizke intenzivnosti – generalska naloga, Pro Andy, Maribor, 2007. (COBISS)
  • Balkanski vojaški poligon, 2. izdaja - elektronski vir, Pro-Andy, Maribor, 2008
  • Franjo Malgaj, Vojni spomini 1914-1919, Pro-Andy, Maribor, 2009
  • Legendarni slovenski obveščevalci, Pro-Andy, Maribor, 2011
  • Titovi "atomski" bunkerji, Pro-Andy, Maribor, 2014
Je tudi pisec gesel za Enciklopedijo Slovenije, Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, 2008 in Sloveniko, 2011.
Pod psevdonimom Franc Hafner je leta 2016 nastopil v slovenskem filmu Houston, imamo problem.[2]

Opombe

  1. ↑ »Vojaštvo Military«. VOJAŠTVO MILITARY. Pridobljeno 9. novembra 2017.
  2. ↑ Yugoslav space program - Myth or Reality? Who are Franc Hafner, Major General Retired and his daughter dr. Ana Hafner?

Viri

  • Enciklopedija Slovenije, s.v.
  • Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, s.v.
  • Slovenika, s.v.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marijan_F._Kranjc&oldid=4918898«