Pojdi na vsebino

Slovenski oktet: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
preurejen slog
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7: Vrstica 7:


== Nastopi in nagrade ==
== Nastopi in nagrade ==
Slovenski oktet je imel po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]], [[Amerika|Ameriki]] in [[Avstralija|Avstraliji]], doma v Sloveniji in med Slovenci v [[Italija|Italiji]] in [[Avstrija|Avstriji]] več kot '''5000''' samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in [[CD|laserskih plošč]] ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta [[1957]] je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], leta [[1964]] pa nagrado Prešernovega sklada, leta [[1966]] je prejel Red zaslug za narod, leta [[1996]] pa [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]].
Slovenski oktet je imel po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]], [[Amerika|Ameriki]] in [[Avstralija|Avstraliji]], doma v Sloveniji in med Slovenci v [[Italija|Italiji]] in [[Avstrija|Avstriji]] več kot '''5000''' samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in [[CD|laserskih plošč]] ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta [[1957]] je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], leta [[1964]] pa nagrado Prešernovega sklada, leta [[1966]] je prejel Red zaslug za narod, leta [[1996]] pa [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]].Nagrada iz Avstrije ZA NAJBOLJŠI OKTET.Leta 1992



== Slovenski oktet danes ==
== Slovenski oktet danes ==

Redakcija: 17:53, 17. september 2009

Slovenski oktet je nastal na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.

Zgodovina

Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljeniško matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Roman Petrovčič, Tone Kozlevčar, Tone Petrovčič in Artur Šulc ter njihov prvi umetniški vodja Janez Bole so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.

V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo preko štirideset pevcev in vsi so enako čutili veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali, in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu.

Nastopi in nagrade

Slovenski oktet je imel po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji več kot 5000 samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 pa nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel Red zaslug za narod, leta 1996 pa Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.Nagrada iz Avstrije ZA NAJBOLJŠI OKTET.Leta 1992


Slovenski oktet danes

Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.

Umetniško vodstvo ansambla je v letu 2000 prevzel dr. Mirko Cuderman.

Pevci v Slovenskem oktetu pa so:

  • Andrej Ropas, Vladimir Čadež – prvi tenor
  • Janez Triler, Rajko Meserko – drugi tenor
  • Jože Vidic, Primož Dekleva – bariton
  • Matej Voje, Janko Volčanšek – bas

Zunanje povezave