Pojdi na vsebino

Slovenski oktet: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Jerok (pogovor | prispevki)
119 urejanj
 
(141 vmesnih redakcij 47 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Slovenski oktet
| Name = Slovenski oktet
| Img =
| Img = <!-- WD -->
| Img_capt =
| Img_capt = Slovenski oktet leta 1963
| Img_size = (samo za slike pod 220 piksli)
| Img_size = (samo za slike pod 220 piksli)
| Alias = Slovenski vokalni oktet, The slovenian mastersingers, The mastersingers of Slovenia, The Slovene octet, The Slovenian octet, Das Slowenische Oktett, Octet de Slovénie, L' Otteto Sloveno, Den Slovenske Oktett
| Alias = Slovenski vokalni oktet, The slovenian mastersingers, The mastersingers of Slovenia, The Slovene octet, The Slovenian octet, Das Slowenische Oktett, Octet de Slovénie, L' Otteto Sloveno, Den Slovenske Oktett
| Origin = [[Ljubljana]]
| Origin = [[Ljubljana]]
| Background = group_or_band
| Genre = Slovenska narodna, ljudska in umetna pesem; Klasična glasba; Komorna glasba; Svetovna glasbena vokalna literatura
| Genre = Slovenska narodna, ljudska in umetna pesem; Klasična glasba; Komorna glasba; Svetovna glasbena vokalna literatura
| Years_active = 27. september 1951 – danes
| Years_active = 27. september 1951 – danes
| Label = KD Slovenski oktet, samozaložba
| Label = KD Slovenski oktet, samozaložba
| Associated_acts =
| Associated_acts =
| URL = http://www.slovenski-oktet.si/, http://www.facebook.com/profile.php?id=100001424188787, http://www.youtube.com/user/slovenskioktet
| website = <!-- WD -->
| Current_members = [[Vladimir Čadež (tenor)|Vladimir Čadež]], [[Rajko Meserko]], [[Marjan Trček]], [[Janez Triler]], [[Jože Vidic]], [[Darko Vidic]], [[Matej Voje]], [[Janko Volčanšek]]
| Current_members = [[Rok Ferenčak]]<br /> [[David Jagodic]]<br /> [[Andrej Oder]]<br /> [[Darko Vidic]]<br /> [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]]<br /> [[Matej Voje]]<br /> [[Janko Volčanšek]]<br /> [[Janez Triler]]
| Past_members = [[Gašper Dermota]] (1951-1966), [[Janez Lipušček]] (1951-1965), [[Rudolf Francl]] (1966-1967), [[Danilo Čadež]] (1966-1996), [[Jože Kores]] (1966-1978), [[Igor Ziernfeld]] (1978-1996), [[Andrej Ropas]] (1996-2010), [[Božo Grošelj]] (1951-1978), [[Marij Kogoj (tenor)|Marij Kogoj]] (1951-1966), [[Peter Ambrož]] (1966-1996, 1999-2000), [[Marjan Trček]] (1992-1996, 2010 - ), [[Jože Banič]] (1978-1992, 1996-1999), [[Tone Kozlevčar]] (1951-1978), [[Roman Petrovčič]] (1951-1960), [[Andrej Štrukelj]] (1960-1978), [[Samo Vremšak]] (1978), [[Peter Bedjanič]] (1978-1996), [[Tomaž Tozon]] (1978-1996), [[Zdravko Perger]] (1996-2000), [[Primož Dekleva]] (2000-2010), [[Tone Petrovčič]] (1951-1960), [[Artur Šulc]] (1951-1960), [[Dragiša Ognjanović]] (1960-1967), [[Marjan Štefančič]] (1960-1992), [[Peter Čare]] (1966-1996), [[Borut Gorinšek]] (1991-1996), [[Juraj Pajanović]] (1996-2000), [[Armando Mariutti]] (2000), [[Tomaž Zadnikar]] (2000-2002)
| Past_members = [[Peter Ambrož]], [[Jože Banič]], [[Peter Bedjanič]], [[Danilo Čadež]], [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]], [[Peter Čare]], [[Primož Dekleva]], [[Gašper Dermota]], [[Rudolf Francl]], [[Borut Gorinšek]], [[Božo Grošelj]], [[Marij Kogoj (tenorist)|Marij Kogoj]], [[Jože Kores]], [[Tone Kozlevčar]], [[Janez Lipušček]], [[Armando Mariutti]], [[Rajko Meserko]], [[Dragiša Ognjanović]], [[Juraj Pajanović]], [[Zdravko Perger]], [[Roman Petrovčič]], [[Tone Petrovčič]], [[Tim Ribič]], [[Andrej Ropas]], [[Marjan Štefančič]], [[Andrej Štrukelj]], [[Artur Šulc]], [[Tomaž Tozon]], [[Marjan Trček]], [[Samo Vremšak]], [[Tomaž Zadnikar]], [[Igor Ziernfeld]]
}}
}}
'''Slovenski oktet''' je [[Slovenija|slovenska]] pevska zasedba. Nastal je na spodbudo slovenskih izseljencev v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.

'''Slovenski oktet''' je nastal na spodbudo [[Slovenci|slovenskih]] izseljencev v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v prostorih [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] v Ljubljani [[27. september|27. septembra]] [[1951]], je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi ''Pri farni cerkvici''. [[Janez Lipušček]], [[Gašper Dermota]], [[Marij Kogoj (tenor)|Marij Kogoj]], [[Božo Grošelj]], [[Roman Petrovčič]], [[Tone Kozlevčar]], [[Tone Petrovčič]] in [[Artur Šulc]] ter njihov prvi umetniški vodja [[Janez Bole]] so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.


Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v prostorih [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]]<nowiki/> v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je odlično zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi ''Pri farni cerkvici''. [[Janez Lipušček]], [[Gašper Dermota]], [[Marij Kogoj (tenorist)|Marij Kogoj]], [[Božo Grošelj]], [[Roman Petrovčič]], [[Tone Kozlevčar]], [[Tone Petrovčič]] in [[Artur Šulc]] ter njihov prvi umetniški vodja [[Janez Bole]] so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.
== Nekdanji člani ==
*'''PRVI TENOR'''<br />
[[Gašper Dermota]] (1951-1966), [[Janez Lipušček]] (1951-1965), [[Rudolf Francl]] (1966-1967), [[Danilo Čadež]] (1966-1996), [[Jože Kores]] (1966-1978), [[Igor Ziernfeld]] (1978-1996), [[Andrej Ropas]] (1996-2010)
<br />


== Slovenski oktet danes ==
*'''DRUGI TENOR'''<br />
[[Božo Grošelj]] (1951-1978), [[Marij Kogoj (tenor)|Marij Kogoj]] (1951-1966), [[Peter Ambrož]] (1966-1996, 1999-2000), [[Marjan Trček]] (1992-1996, 2010 - ), [[Jože Banič]] (1978-1992, 1996-1999)
<br />


Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot ''Kulturno društvo Slovenski oktet''.
*'''BARITON'''<br />
[[Tone Kozlevčar]] (1951-1978), [[Roman Petrovčič]] (1951-1960), [[Andrej Štrukelj]] (1960-1978), [[Samo Vremšak]] (1978), [[Peter Bedjanič]] (1978-1996), [[Tomaž Tozon]] (1978-1996), [[Zdravko Perger]] (1996-2000), [[Primož Dekleva]] (2000-2010)
<br />


=== Zasedba ===
*'''BAS'''<br />
[[Tone Petrovčič]] (1951-1960), [[Artur Šulc]] (1951-1960), [[Dragiša Ognjanović]] (1960-1967), [[Marjan Štefančič]] (1960-1992), [[Peter Čare]] (1966-1996), [[Borut Gorinšek]] (1991-1996), [[Juraj Pajanović]] (1996-2000), [[Armando Mariutti]] (2000), [[Tomaž Zadnikar]] (2000-2002)
<br />


* [[Rok Ferenčak]] – prvi [[tenor]]
*'''UMETNIŠKI VODJE'''<br />
* [[Andrej Oder]] – prvi tenor
[[Janez Bole]] (1951-1957), [[ Valens Vodušek]] (1957-1972), [[Darijan Božič]] (1972-1974), [[Anton Nanut]] (1974-1999), [[ Mirko Cuderman]] (2000-2008)
* [[David Jagodic]] – drugi tenor
<br />
* [[Janez Triler]] – drugi tenor
* [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] – [[Bariton (glas)|bariton]]
* [[Darko Vidic]] – bariton
* [[Matej Voje]] – [[bas]]
* [[Janko Volčanšek]] – bas


=== Umetniški vodja ===
*'''PREDSEDNIKI'''<br />
[[Boris Trampuž]] (1951-1957), [[Bogdan Pogačnik]] (1957-1997), [[Anton Bebler]] (1997-2008)


* [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] (2008–danes)
== Zasedbe ==
Povsem natačno vseh postav ni mogoče zapisati, saj so nekater pevci peli eno leto, spet drugi so v predvidevanju zamenjav obiskovali vaje že leto prej; menjava je sledila iz ene sezone v drugo, ki pa je bila v istem letu. Nekateri pevci so peli tudi v alternaciji.


=== Predsednik ===
*'''1951-1960'''


* [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] (2007–danes)
Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Šulc, Tone Petrovčič


== Nekdanji člani ==
*'''1960-1966'''


=== Prvi tenor ===
Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša Ognjanovič
[[Gašper Dermota]] (1951–1966), [[Janez Lipušček]] (1951–1965), [[Rudolf Francl]] (1966–1967), [[Danilo Čadež]] (1966–1996), [[Jože Kores]] (1966–1978), [[Igor Ziernfeld]] (1978–1996), [[Andrej Ropas]] (1996–2010), [[Rajko Meserko]] (2010–2014), [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] (1996–2018), [[Tim Ribič]] (2014–2019)


=== Drugi tenor ===
*'''1967-1978'''
[[Božo Grošelj]] (1951–1978), [[Marij Kogoj (tenorist)|Marij Kogoj]] (1951–1966), [[Peter Ambrož]] (1966–1996, 1999–2000), [[Marjan Trček]] (1992–1996, 2010–2016), [[Jože Banič]] (1978–1992, 1996–1999), [[Rajko Meserko]] (2000–2010, 2016–2018)


=== Bariton ===
Danilo Čadež, Jože Kores, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Andrej Štrukelj, Tone Kozlevčar, Marjan Štefančič, Peter Čare
[[Tone Kozlevčar]] (1951–1978), [[Roman Petrovčič]] (1951–1960), [[Andrej Štrukelj]] (1960–1978), [[Samo Vremšak]] (1978), [[Peter Bedjanič]] (1978–1996), [[Tomaž Tozon]] (1978–1996), [[Zdravko Perger]] (1996–2000), [[Primož Dekleva]] (2000–2010)


=== Bas ===
*'''1978'''
[[Tone Petrovčič]] (1951–1960), [[Artur Šulc]] (1951–1960), [[Dragiša Ognjanović]] (1960–1967), [[Marjan Štefančič]] (1960–1992), [[Peter Čare]] (1966–1996), [[Borut Gorinšek]] (1991–1996), [[Juraj Pajanović]] (1996–2000), [[Armando Mariutti]] (2000), [[Tomaž Zadnikar]] (2001–2002)


=== Umetniški vodje ===
Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Samo Vremšak, Marjan Štefančič, Peter Čare
[[Janez Bole]] (1951–1957), [[Valens Vodušek]] (1957–1972), [[Darijan Božič]] (1972–1974), [[Anton Nanut]] (1974–1999), [[Mirko Cuderman]] (2000–2008)


=== Predsedniki ===
*'''1978-1991'''
[[Boris Trampuž]] (1951–1957), [[Bogdan Pogačnik]] (1957–1997), [[Anton Bebler]] (1997–2007)


== Zasedbe ==
Danilo Čadež Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marjan Štefančič, Peter Čare
Povsem natačno vseh postav ni mogoče zapisati, saj so nekater pevci peli eno leto, spet drugi so v predvidevanju zamenjav obiskovali vaje že leto prej; menjava je sledila iz ene sezone v drugo, ki pa je bila v istem letu. Nekateri pevci so peli tudi v alternaciji.
* Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj (tenorist), Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Šulc, Tone Petrovčič (1951–1960)
* Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj (tenorist), Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša (1960–1965)
* Gašper Dermota, Rudolf Francl, Danilo Čadež, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša Ognjanovič (1966)
* Danilo Čadež, Jože Kores, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Andrej Štrukelj, Tone Kozlevčar, Marjan Štefančič, Peter Čare (1967–1978)
* Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Samo Vremšak, Marjan Štefančič, Peter Čare (1978)
* Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marjan Štefančič, Peter Čare (1978–1991)
* Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Marjan Trček, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Peter Čare, Borut Gorinšek (1991–1996)
* Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Jože Banič, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović (1996–2000)
* Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Peter Ambrož, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović (2000)
* Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Armando Mariutti (2000–2001)
* Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Tomaž Zadnikar (2001–2002)
* Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Janko Volčanšek (2002–2010)<ref> Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana 2007, str. 226-229.</ref>
* Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Janez Triler, Marjan Trček, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (2010–2014)
* Vladimir Čadež, Tim Ribič, Janez Triler, Marjan Trček, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (2014–2016)
* Vladimir Čadež, Tim Ribič, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2016)
*Tim Ribič, Rok Ferenčak, Janez Triler, David Jagodic, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2018)
*Rok Ferenčak, Andrej Oder, Janez Triler, David Jagodic, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2019)


== Nastopi, koncerti in drugo ==
*'''1991-1996'''
[[Slika:Slovenski oktet pred koncertom v Mariboru 1962.jpg|thumb|right|250px|Slovenski oktet pred koncertom v [[Maribor]]u leta 1962]]

Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Marjan Trček, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Peter Čare, Borut Gorinšek

*'''1996-2000'''

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Jože Banič, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović

*'''2000'''
Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Peter Ambrož, Jože Vidic, Matej Voje, Juraj Pajanović

*'''2000-2001'''

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Armando Mariutti

*'''2001-2002'''

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Tomaž Zadnikar

*'''2002-2010'''

Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Janko Volčanšek

== Nastopi ==
Slovenski oktet je imel po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]], [[Amerika|Ameriki]] in [[Avstralija|Avstraliji]], doma v Sloveniji in med Slovenci v [[Italija|Italiji]] in [[Avstrija|Avstriji]] več kot 6000 samostojnih koncertov.
Slovenski oktet je imel po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]], [[Amerika|Ameriki]] in [[Avstralija|Avstraliji]], doma v Sloveniji in med Slovenci v [[Italija|Italiji]] in [[Avstrija|Avstriji]] več kot 6000 samostojnih koncertov.

*'''1951-1952'''<br />

Ljubljana – Kazina , Društvo slovenskih skladateljev, prvi javni nastop<br />


*'''1952'''<br />

14. 4. – Šentvid pri Stični, prvi celovečerni koncert<br />

21. 6. – Dolina pri Trstu<br />

22. 6. – Trst, Avditorij, Glasbena matica, abonma<br />

23. 6. – Nabrežina<br />

25. 6. – Ljubljana, dvorišče ljubljanskega magistrata, Slovenska izseljenska matica za ameriške rojake, »Ameriški slovenski dan«<br />

Mežica in Idrija, nastop za rudarje<br />
Škofja Loka, Zavod za slepe<br />

27. 11. – Novinarski koncert, Dvorana Union Ljubljana<br />

1. 12. – Hotel Palace, Portorož<br />

13. 12. – Celovec<br />

14. 12. – Borovlje; Žitara vas<br />


*'''1953'''<br />

25. 4. – Trst, Avditorij, Glasbena matica, abonma<br />

26. 4. – Nabrežina, Prosvetni dom<br />

6. 10. – Trst, Avditorij<br />

25. 11. – Zagreb, Dvorana hrvaškega glasbenega zavoda<br />

*'''1954'''<br />

Januar, februar – Tržič , Novo mesto, Črnomelj,...<br />

26. 2.-28. 3. – Nizozemska in Nemčija(turneja); Zierikzee, Heerlen, Hilversum, Haag, Hertogenbosch, München
Maj, junij – Koncerti po Sloveniji in Hrvaški, otvoritev prvega Ljubljanskega festivala<br />

14. 6. – Trst, Avditorij<br />

9. 7. – Ljubljanski festival, koncert<br />

7. 11. – Prvi javni radijski koncert Radia Koper<br />


*'''1955'''<br />

To leto je imel oktet 66 celovečernih koncertov in priložnostnih nastopov<br />

Januar – Beograd, Velika dvorana Kolarčeve Univerze; Zemun<br />

23. 4-24. 4. – Gorica; Doberdob; štirje koncerti<br />

Maj – Opčine; Križ; Trst, Avditorij<br />

22. 6. – Velika dvorana Slovenske filharmonije, Festival Ljubljana, celovečerni koncert<br />

5.-10. 7. – Llangolen (Wales), Glasbeni festival; London, Radio BBC, trideset minutna oddaja<br />

1. 8. – Passau, Evropski tedni, Nibelungenhalle<br />

September – Maribor, Velika dvorana ljudske prosvete<br />

26.-27. 11. – Trst, Prvomajski stadion, Svetiivan<br />

Trbovlje, MTT Maribor, Novo mesto, Slovenska Bistrica, Kropa...<br />


*'''1956'''<br />

5 let delovanja<br />

April – Francija<br />

Maj – Belgija<br />

Bosna<br />

9. 7.-23.8. – Kitajska (turneja), 22 koncertov; Peking (8); Šangaj (4); Hančou (2); Kanton (2); Kunmin (3); Čunkin (2); snemanje za Radio Peking, drugi priložnostni nastopi na sprejemih in srečanjih<br />

9.-10. 12. – Gorica, dvorana na Korzu Verdi; Trst, Avditorij<br />


*'''1957'''<br />

1.-2. 1. – Vila Bled, gostje maršala Tita<br />

24. 1. – Radio Ljubljana, javna oddaja Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, Velika dvorana Slovenske filharmonije<br />

7. 2. – Podelitev Prešernove nagrade, ob 17. uri, prostori Izvršnega sveta LR Slovenije<br />

6.-17.4. – Italija (turneja); Torino; Milano; Lecce; Acireale; Messina; Sicilija; Rim; Trst, stadion Prvi maj<br />
Julij – Piran, Izola, Koper<br />


*'''1958'''<br />

1.3. – Rappalo, na povabilo Academie di Lettere, Scienze e Arte iz Salenta<br />

4.3. – Lecce<br />

20. 9. – Karlovec<br />

1. 10. – Ljubljana, Izvršni svet LR Slovenije, nastop ob obisku norveškega predsednika vlade Gerhardsena<br />


*'''1959'''<br />

Januar – Loče (A); Škofiče (A)<br />

17. 2. – Zagreb, Dvorana hrvaškega glasbenega zavoda<br />

Bosna (turneja) – Banjaluka, Zenica, Tuzla in Sarajevo<br />

12.-14. 6. – Podgora; Doberdob; Čedad<br />

13. 8. – Dvorišče Univerze v Ljubljani<br />

20. 8. – Vila Bled, sprejem in večerja za etiopskega cesarja Haile Selasieja<br />


*'''1960'''<br />

Julij – Češkoslovaška (turneja); Marjanske Lazne; Trenčinske Teplice; Bojnice (Zgornja Nitra)<br />

6. 8. – Dubrovnik, Poletne igre, festival, Avditorij, palača Sponza<br />

Novo mesto<br />

9. 12. – Maribor, Dvorana Union<br />

11. 12. – Nemčija, Danska in Francija (turneja); Berlin, dvorana Glasbene Akademije; København, 2 radijska koncerta; Pariz, 2 koncerta, zgornja dvorana koncertnega centra »Player«; Tours; Poitier<br />


*'''1961'''<br />

10 let delovanja<br />

Norveška – Oslo, osrednji prireditveni prostor univerzitetne avle<br />

April – Karlovec<br />
Maj – Reka (HR), palača Narodnega muzeja<br />

3. 6. – Torino, 100-letnica Italije, velika dvorana Avditorija RAI<br />

1. 8. – Dubrovnik, Poletne igre, festival<br />

2. 8. – Beograd, Beli dvor, sprejem za ganskega predsednika Nkrumaha<br />

Bari, otvoritev sejma La Fiera del Levante, veliki javni televizijski koncert<br />

Brdo pri Kranju, sprejem na protokolarni večerji v čast nepaljskemu kralju Mahendri in njegovi ženi predsednici cejlonske vlade Sirimavo Bandaranaike<br />

*'''1962'''<br />

9. 2. – Velike dvorana Slovenske filharmonije, abonmajski koncert<br />

Marec – Nemčija, Norveška (turneja); Berlin, največja koncertna dvorana; Norveška, različna mesta<br />

Sovjetska zveza (turneja) – Užhorod; Belci; Černovci; Jalta; Kijev; Kišinjev; Leningrad; Lvov; Moskva; Odesa; Simfereopol<br />

*'''1963'''<br />

Oktober, November – ZDA in Kanada (turneja), 18 koncertov; West Port; New York; New Port; Montclair; Pittsburgh; Claridge; Cleveland (2); Toronto; Milwaukee; Chicago, Waukeegan; Pueblo; Fontana; San Francisco; Strebau; na letalu na turnejo slovenska in ameriška himna, na poti nazaj na ladji žalni koncert za umorjeni predsednikom ZDA Johnom F. Kennedyem<br />

*'''1964'''<br />

Mojstrana in Brdo pri Kranju – Nastop v kratkem barvnem filmu režiserja Fedorja Remsa Ohcet pod Triglavom<br />

*'''1965'''<br />

Norveška – Nastopi po različnih mestih, tudi do šest nastopov na dan kot leta 1961<br />

Švica – Montreux, velika dvorana igralnice; Sion, več koncertov; in druga mesta...<br />

*'''1966'''<br />

15 let delovanja<br />

15.-20. 4. – Pariz, trije koncerti in snemanje za francosko televizijo, 1 koncert v prestižni obokani starinski dvorani Conciergerie; St. Marie aux Mines, 2 koncerta<br />

April, maj – ZDA, Kanada in Islandija (turneja) – New York; Los Angeles; Chicago, Cleveland; Pittsburgh; Detroit; Buffalo; Utah; Kalifornija; Minnesota; Washington; Toronto; Michigan; Port Arthur; Reykjavik<br />

Ljubljana – Magistrat, koncert<br />
Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

*'''1967'''<br />

4. 3. – Trst, Kulturni dom, koncert<br />

28. 3. – Beograd, Dvorana Kolaričeve univerze<br />

15. 4. – Nova Gorica, 20 let ustanovitve mesta<br />

1. 6. – Novo mesto, Dolenjska galerija, abonmajski koncert v okviru poletnega festivala v Ljubljani<br />

*'''1968'''<br />

Številni nastopi po tovarnah in manjših ali večjih delovnih kolektivih ter podjetjih<br />

Avgust – Dubrovnik, Poletne igre, festival; Ljubljana, Slovenska filharmonija, Ljubljanski poletni festival<br />

*'''1969'''<br />

7. 2. – Maribor, Dvorana Union, 120 let Prešernove smrti<br />

Maj – Gorica, Slovenska prosvetna zveza Gorica; Kranj, tovarna Elektromehanika<br />

September, Oktober, November – Zahodna Nemčija; Ingelheim in druga mesta<br />

15. 11. – Trst, kulturni dom<br />

*'''1970'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

1. 8. – Šentvid pri Stični, koncert, prvi Kulturni teden, ki se razvije kasneje v vseslovensko srečanje zborov, pri organizaciji pomagal Tone Kozlevčar<br />

Avgust – Dalmacija (turneja); Šibenik, Zadar, Split, Dubrovnik<br />

Novo mesto – Dolenjska galerija, nova izdaja Trdinove zbirke Bajke in povesti o Gorjancih<br />

Trebinje – Domačija Pavla Kernjaka, postavitev spomenika koroške deklice Mojcej<br />

*'''1971'''<br />

20 let delovanja<br />

Norveška (turneja) – Oslo... , 12 koncertov, 18 dni<br />

April – Pariz, 3 koncerti, dvorana Grand Palais, palača Conciergerie (Citè ob Seni), snemanje dveh radijskih oddaj<br />

15. 5. – jubilejni koncert ob 20 letnici delovanja, velika dvorana Slovenske filharmonije<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival; Split, Banjaluka<br />

6. 11. – Trst, Kulturni dom, Glasbena matica, abonma<br />

3.-27. 11. – Japonska (turneja), 15 koncertov in dve televizijski snemanji; Tokio, dvorana Aoyama; Kjoto; Šizouku; Osaka...<br />

Avstrija, Grčija, Nemčija<br />

Ribnica, Kočevje – Polharija<br />

*'''1972'''<br />

Novo mesto, Dom kulture<br />

Februar – Gradec, minoritski samostan<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

Avgust – Ljubljana, Narodna galerija, Ljubljanski poletni festival<br />

Norveška (turneja), 16 koncertov<br />

Švedska<br />

*'''1973'''<br />

Ljubljana, Cankarjev dom, 80 let planinske zveze<br />

Ljubljana, Slovenska skupščina, obisk iranskega šaha Reze Pahlavija in njegove žene Farah Diba<br />

Škofja Loka, odkritje spomenika Stanetu Severju<br />

Dubrovnik – 2 nastopa; Poletne igre, festival; nastop za zasebno podjetje<br />

Skopje, Beograd, Dunaj<br />

Češkoslovaška (turneja) – Bratislava, mestna dvorana; Hlohovec; Košice; Štrbski ples; Pještani, Trenčinske teplice; Zvolen; Banska Bistrica<br />

Junij – Italija (turneja); Rim otvoritev papeškega inštituta za cerkveno glasbo, srečanje s papežem Pavlom VI.; obisk zavoda Slovenik; Benetke, festival KPI Unità;<br />

December – Trst, Kulturni dom, Glasbena matica, abonma<br />

15. 12. – Dolina (I), občinska telovadnica<br />

19. 12. – Škofja Loka, koncert, odkritje lesenega spomenika Stanetu Severju<br />

*'''1974'''<br />

Brinje pri Ljubljani – Dobrodelni koncert za nov taborniški dom partizanska taborniškega odreda Bičkova skala<br />

29. 3.-5. 4. – Nemčija, pet koncertov in dve snemanji, nastopanje za rojake na začasnem delu; Derendingen, položitev venca s trakom na grob Primoža Trubarja; Stuttgart; Essen; Dortmund; Frankfurt, Palmengarten; Köln<br />

Maj – Slovenski glasbeni dnevi<br />

1.8. – Ljubljana, Ljubljanski festival<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

Vzhodna Nemčija, Karl Marx Stadt (danes Chemnitz), 25 let NDR<br />

Norveška (turneja) – 10 koncertov, Oslo...<br />

Danska – København<br />
Švedska - Stockholm<br />

*'''1975'''<br />

12. 2. – Novo mesto, 25 let izhajanja Dolenjskega lista<br />

Avstralija (turneja) – Sydney; Wollongong; Lidcomb; Canberra; Melbourne; Geelong, Adelaide; Hobart; dve snemanji za radio in televizijo in še nekaj improviziranih koncertov na spontano željo domačinov<br />

Nastopi po Sloveniji in Jugoslaviji; Šentrupert na Dolenjskem...<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

Avstrija; Danska; Grčija; Nemčija<br />

Oktober – Celovec, osrednja velika koncertna dvorana, podelitev Drabosnjakove nagrade<br />

November – Kuba; Havana<br />

29. 11.-4. 12.– Mehika, 5 koncertov; Ciudad de Mexico, jugoslovansko veleposlaništvo; palača mehiškega zunanjega ministrstva;...
December – Norveška, 2 koncerta<br />

*'''1976'''<br />

25 let delovanja; do takrat 1850 nastopov, 480 v Ljubljani, 1240 v Sloveniji, 140 v Jugoslaviji in 460 v zamejstvu in tujini<br />

21. 1. – Gorica, palača Attems, Glasbena matica, abonma<br />

Februar – Celje, dvorana Union<br />

24. 2. – Trst, kulturni dom, Glasbena matica, izvenabonmajski nastop<br />

Marec – Zagreb, Hrvaški glasbeni zavod, abonma<br />

30. 6. – Ljubljana, tiskovna konferenca ob jubileju<br />

2. 7. – Ljubljana, Križanke, osrednji jubilejni koncert<br />

Julij – Kamnik, gostje najstarejšega slovenskega zbora Lira<br />

Ohrid – Ohridsko ploletje<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

Grčija – Atene, 3 nastopi, snemanje na osrednji grški vojaški televiziji<br />

Klopinje (A) – Podelitev visoke lesene plastike Folteju Hartmanu<br />

*'''1977'''<br />

24. 2. – Beograd, dvorana Kolaričeve narodne univerze<br />

Marec - Ljubljana, Slovenska filharmonija, abonma<br />

14. 5. – Koper, 20 let Luke Koper<br />

Junij – Ciper, Afrika (turneja); Nikozija, dvorana ciprske pedagoške akademije; Kairo, jugoslovansko veleposlaništvo; Mogadiš; Bulolo; Halame; Nairobi, trije koncerti v dvorani francoskega kulturnega centra, dva nastopa na televiziji; Gatundo, častni sprejem v rezidenci kenijskega predsednika Joma Kennyate; Dar es Salam, dvorana francoskega veleposlaništva, kratek nastop na seminarju o negi otrok za tanzanijske ženske<br />

Ljubljana – Križanke<br />
Oktober – Somoborski muzički večeri<br />

Norveška (turneja) – 19 celovečerni koncertov<br />

*'''1978'''<br />

Sprejem in večerja pri predsedniku skupščine SR Slovenije dr. Marjanu Breclju<br />

Ljubljana – Ljubljanski festival, 3 koncerti<br />

Dubrovnik – Poletne igre, festival<br />

Krakov<br />

Ljubljana, 40 let Onkološkega inštituta<br />

10. 11. – Trst, kulturni dom, Glasbena matica, abonma<br />

*'''1979'''<br />

Februar – Češkoslovaška (turneja); Bratislava, dvorana bratislavskega radia; Hukvaldy; Praga;...<br />

Avstrija – Pliberk; Škocjan; Kotmara vas; Brnca; Šentprimož<br />

Afrika (turneja) – Lusaka; Luanda, krajši nastopi ob smrti in petje na pogrebu angolskega predsednika Neta (nenačrtovano); Maputu, manjši nastopi in dva koncerta v gledališki dvorani »Dicca«<br />

23. 9. – Split, Sredozemske igre<br />

Oktober – Pariz, cerkev Notre Dame des Blanc Manteaux; gotska cerkev San Severin, Latinska četrt<br />

22. 11. – Dunaj, Konzerthaus, Schubertova dvorana<br />

*'''1980'''<br />

Beograd, Subotica, Kragujevac, Kruševec<br />

Junij – Nikozija; Pafos; Limasol, mednarodni festival; obisk groba predsednika Makariosa; Atene, jugoslovansko veleposlaništvo<br />

2. 8. – Ljubljana, Ljubljanski festival<br />

5. 8. – Dubrovnik, poletne igre, festival<br />

Mirenski grad<br />

18. 11. – Zagreb, Hrvaški glasbeni zavod<br />

22. 11. – Ljubljana, Arhiv SR Slovenije<br />

*'''1981'''<br />

30 let delovanja, več kot 40 koncertov po Sloveniji<br />

April – Proslave ob 40. obletnici OF<br />

7.-25. 10. – Argentina, Urugvaj in Brazilija (turneja); Buenos Aires, odprtje slovenskega doma Triglav, nastop v Teatru Colon; Rosario; Montevideo; São Paulo<br />

Kuba, Mehika<br />

Norveška, 19 celovečerni koncertov, nastop na radiu Aalesund<br />

*'''1982'''<br />

Ljubljana, dvorana študentskega naselja<br />

Marec – Nemčija<br />

Sofija – jugoslovanska gospodarska razstava, 3 koncerti<br />

5. 10. – Ljubljana, Cankarjev dom, koncert ob 30 letnici delovanja, izvajanje 10 novih slovenskih sodobnih novitet<br />

*'''1983'''<br />

Celje – Zavod za kulturne prireditve, abonma<br />

Dubrovnik – poletne igre, festival; nastop za sponzorja<br />

22. 4. – Trst, Glasbena matica, abonma<br />

Oktober – Trst, cerkev v četrti Rojan<br />

Norveška (turneja), 21 koncertov<br />

December – Španija (turneja); Vigo (2), Terragona; Peña; Aviles; Gijon; Ponteverda<br />

*'''1984'''<br />

Številni nastopi po Sloveniji<br />

Kanal ob Soči, Kogojevi dnevi<br />

Ljubljana, Ljubljanski festival<br />

Bled, sodelovanje z organistom Hubertom Požarnikom<br />

Ljubljana, Cankarjev dom<br />

Reka, Opatija, Beograd, Priština<br />

Celovec, Železna Kapla, Korte ali Podgorje, Dunaj, Lienz<br />

September – Trst, evangeličanska cerkev<br />

Ricmanje (I)<br />

November – Francija (turneja), 7 koncertov in dve radijski snemanji; Pariz (2); Avignon; La Rochelle<br />
*'''1985'''<br />

Številni koncerti po Sloveniji<br />

Osoje (A), pevski festival<br />

Ljubljana – Ljubljanski poletni festival, prvo sodelovanje s tenoristom Nicolaiem Geddo, nato še koncerti z njim po Jugoslaviji<br />

Nemčija<br />

Španija<br />

Milano, kongresna palača milanske pokrajinske uprave<br />


*'''1986'''<br />

35 let delovanja<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

7. 2. – Ljubljana, Cankarjev dom, odprtje razstave Slovenci v svetu<br />

Marec – Italija, nastopi z Nicolaiem Geddo, nastopi na abonmajski ali festivalskih sporedih (turneja) ; Torino; Stresa; Castelfranco Veneto; Ferrara<br />

Avstrija<br />

Pariz, koncert in nastop z Nicolaiem Geddo na francoski televiziji Antene 2 oddaja Grand eshiequier z Barbaro Hendricks<br />

Piran, Glasbeni večeri, križni hodnik frančiškanskega samostana<br />

Poljska – Vroclav, Wratislavia cantas, festival; Varšava, cerkev Device Marije<br />

Trst, Kulturni dom<br />

December – Kitajska (turneja); Provinca Sečuan; Peking in druga mesta<br />

*'''1987'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

Različni kraji po Jugoslaviji<br />

Občasni nastpi z orkestri, sodelovanje s Stankom Arnoldom, Antonom Grčarjem in Hubertom Bergantom<br />

17. 1.-23. 3. – ZDA in Kanada (turneja), 45 koncertov, 27515 poslušalcev; od New Yorka, preko obale Tihega oceana do mehiške meje, prevoženih 20000 kilometrov<br />

Avstrija<br />

Lille, z Nicolaiem Geddo<br />

Montebelluna (I); Ferrara; oboje z Nicolaiem Geddo<br />

Dubrovnik – poletne igre, festival, sodelovanje z dubrovniškim orkestrom<br />

Bratislava, velika dvorana slovaške filharmonije, z Nicolaiem Geddo<br />

Lozana<br />

Barcelona; Figueras<br />

Postonjska jama, snemanje oddaje in plošče<br />

*'''1988'''<br />

Različni kraji po Sloveniji; Nova Gorica; Celje; Maribor; Murska Sobota; Ptuj; Novo mesto; Ljubljana; manjše vasi in trgi;...<br />

Koncerti po cerkvah z orglarjem Hubertom Bergantom; Goče pri Vipavi; Nova Gorica; Ptuj; Prevalje; Sevnica; Ljubljana, frančiškanska cerkev;...<br />

Koncertiranje z Nicolaiem Geddo in Hubertom Bergantom po Jugoslaviji<br />

Perugia, z Nicolaiem Geddo<br />

December – Španija (turneja), 9 koncertov<br />

*'''1989'''<br />

Bistrica ob Zili, dvorana osnovne šole, 35 let športnega društva Zahomc<br />

Laško, Grad Tabor, Grajske poletne prireditve<br />

Avgust – Dubrovnik, poletne igre, festival<br />

21. 9.-2. 11. – ZDA (turneja), 45 koncertov, mesta od Atlantika do Tihega oceana, zapetih 1100 pesmi, prevoženih 17500 kilometrov, ozemlje 32 držav<br />

*'''1990'''<br />

Različni kraji po Sloveniji, sodelovanje s Poldetom Bibičem; Šmarje pri Jelšah; Nova Gorica;...<br />

20. 3. – Ljubljana, dvorana slovenskega parlamenta, prvič zapeta 7. Kitica Prešernove Zdravljice kot slovenske himne<br />

11. 7. – Zadar, cerkev sv. Donata, Muzički večeri<br />

15. 7. – Beljak, Koncerthauss, z Nicoaliem Geddo, snemanje ORF, nastanek zgoščenke s pomočjo direktorja Metalke Ivana Šuligoja<br />

Oktober – Trst, kulturni dom, Glasbena matica, abonma<br />
Rim, z Nicolaiem Geddo<br />

Izrael; Jeruzalem, osrednji muzej, odprtje velike razstave Oskarja Hogoja, nastopi in koncerti v muzejskih in galerijskih prostorih<br />


*'''1991'''<br />

40 let delovanja<br />

Španija (turneja)<br />

Italija, več nastopov; Grosio pri Milanu, sodelovanje z Nicolaiem Geddo<br />

21. 1. – Ljubljana, Kogojeva dvorana, Društvo slovenskih skladateljev, nagrada Društva slovenskih skladateljev za najzaslužnejšega izvajalca v letu 1990<br />

Ljubljana, sprejem pri predsedniku vlade Lojzetu Petrletu ob 40-letnici delovanja<br />

25. 6. – Ljubljana, Kongresni trg, Razglasitev samostojne Republike Slovenije, pesem Benjamina Ipavca Domovini<br />

29. 7. – Čedad, Srednjeevropski festival Mittelfest<br />

19. 9. – Ljubljana, Narodna galerija, slavnosti jubilejni koncert ob 40-letnici delovanja<br />
*'''1992'''<br />

Januar – Božični koncert s komornim orkestrom Glasbene akademije, slovo Marjana Štefančiča<br />

21. 2. – Ljubljana, Cankarjev dom, priložnostni nastop, slovo Jožeta Baniča<br />

20. 3. – Murska Sobota, odprtje Zavarovalnice Triglav, prvi nastop Marjana Trčka<br />

Portorož, Avditorij<br />

Globasnica<br />
Benetke<br />

Čedad, Mittelfest, z Nicolaiem Geddo<br />

*'''1993'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

Laško, sodelovanje s Hubertom Bergantom<br />

Radenci, sodelovanje z Angelo Tomanič<br />

Španija (turneja), različna mesta, od Albaceteja do Madrida<br />

Dubrovnik – poletne igre, festival<br />

Split, katedrala sv. Petra<br />

*'''1994'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

Sodelovanje z organistoma Angelo Tomanič in Tonetom Potočnikom<br />

Trst<br />

Portorož, sodelovanje z orkestrom Pro Arte Nede Matoševič<br />

Cavtat<br />

Dubrovnik – poletne igre, festival, frančiškanska cerkev, s Tonetom Potočnikom<br />

Labin<br />

Reka<br />


*'''1995'''<br />

Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, tiskovna konferenca, napoved konca Slovenskega okteta<br />

Torino, konservatorij Giuseppeja Verdija<br />

Rim<br />

Finkerstein<br />

Ohrid, poletni festival<br />

Skopje, katedrala sv. Klimenta<br />

Budimpešta<br />

Zagreb, dvorana Lisinskega<br />


*'''1996'''<br />

45 let delovanja<br />

5. 1. – Gorica, cerkev Srca Jezusovega<br />

Nova Gorica, dvrana Kulturnega doma<br />

Zemono, lovski dvorec<br />

15. 2. – Tiskovna konferenca pred zaključnim koncertom, od leta 1979 je bilo 1329 koncertov od tega 362 nastopov v tujini (ZDA 92, Avstrija 61, Norveška 58, Španija 50, Italija 26, Francija 12,...), v 45 letih je oktet koncertiral in nastopal v 42 državah, s Hubertom Bergantom je bilo 118 koncertov<br />

20. 2. – Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, zaključni koncert tedanje generacije okteta<br />

21. 2. – Ljubljana, prejem zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije<br />

7. 3. – New York, OZN, avla poslopja; East Village, Manhattan, zadnji koncert tedanje generacije okteta za ameriške Slovence
Oblikovanje nove zasedbe Slovenskega okteta<br />

12. 12. – Ljubljana, slovenski parlament, proslava ob dnevu samostojnosti<br />

*'''1997-2001'''<br />

30. 3. 1997 – Bled, velikonočni koncert<br />

22. 4. 1997 – Torino, Avditorium RAI<br />

14. 9. 1997 – 50. obletnica priključitve Primorske matični domovini; Mirenski grad, 750 let župnije Miren<br />

26. 10. 1997 – Kanal ob Soči, Kogojevi dnevi<br />

Junij 1998 – Nova Štifta, Škrabčevi dnevi; Ljubljana, Maistrovi dnevi; Ljubljana, slovenski parlament, 7. obletnica samostojnosti Slovenije<br />

25. 8. 1998 – Labin, župnijska cerkev<br />

20. 12. 1998 – Reka, katedrala sv. Vida, božični koncert<br />

1999 – Sarajevo; Tuzla<br />

3. 6. 1999 – Ljubljana, Križanke, slavnostno odprtje Ljubljanskega festivala<br />

1. 10. 1999 – Kanal ob Soči, Kogojevi dnevi<br />

November 1999 – Trst, evangeličanska cerkev, na povabilo italijanskega moškega zbora Illersberg<br />

Božični koncerti po Sloveniji<br />

7. 2. 2000 – Ljubljana, Cankarjev dom, Prešernova proslava<br />

17. 2. 2000 – Suha, suški grad, mednarodni Oktetfestival<br />

Celovec, 9. obletnica samostojne Slovenije<br />

*'''2001'''<br />

50 let delovanja<br />

4. 2. – Občni zbor Slovenskega okteta, vsi nekdanji pevci in Bogdan Pogačnik postanejo častni člani KD Slovenski oktet<br />

22. 6. – Boljunec, občinsko gledališče Franceta Prešerna, slovesno razvitje občinskega praporja<br />

3. 10. – Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 50 let Slovenskega okteta, proslava<br />

16. 12. – Ljubljana, Slovenska filharmonija, vokalni abonma<br />

Bruselj, predstavitev novih članic Evropske unije<br />


*'''2002'''<br />

Različni koncerti po Sloveniji<br />

25. 5. – Veržej, poklon slovenskemu skladatelju Slavku Ostercu<br />

29. 5. – Trst, Glasbena matica, abonma<br />

Junij - Rusija (turneja); Moskva, Rahmaninova dvorana moskovskega konservatorija Čajkovski; Jekaterinburg; Novosibirsk; Irkutks; priložnostni nastopi; sprejem na slovenskem veleposlaništvu<br />

Julij - Izdaja nove zgoščenke, Slovenske ljudske in umetne pesmi, snemanje v cerkvi sv. Ane v Tunjicah<br />

23. 11.-24. 11. – Šentprimož, osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze; Šentjakob pri Šentprimožu<br />

Božični koncerti<br />

*'''2003'''<br />

Dubrovnik – poletne igre, festival<br />

*'''2004'''<br />

Budimpešta, pomladanski festival<br />

Bern<br />

8. 8. – Žitara vas<br />

Gaming, Chopinov festival<br />

Salzburg, atrij palače deželne vlade, odprtje salzburškega festivala<br />
29. 8. – Sveta Gora pri Novi Gorici, zahvalna maša za pomoč Slovenskega okteta pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za obnovo Posočja<br />

Tržič – 15 let ansambla Gašperji, športna dvorana, 2 koncerta<br />

13. 11. – Salzburg<br />

December – Skopje; Sofija<br />

*'''2005'''<br />

25. 2. – Boljunec, dvorana občinskega gledališča France Prešeren<br />

26. 2. – Trst, učna ura zborovskega petja za srednji šoli Ivana Cankarja in sv. Cirila in Metoda; Rojan, župnijska cerkev<br />

13. 3. – Ljubljana, Zveza kulturni društev, področno srečanje<br />

Snemanje za ORF<br />

17. 3. – Ljubljana, prireditev podjetnik leta<br />

Črnuče, 24 let delovanja okteta Deseti brat<br />

Velika Britanija (turneja); London, Durbar Court; sprejem pri slovenskem dopisništvu BBC in veleposlaništvu<br />

13. 7. – Pörtschach, Festival der Chöre ob Vrbskem jezeru<br />

14. 8.-15. 8. – Vzpon članov okteta na Triglav, priložnostni nastop v domu na Kredarici<br />

18. 9. – Višarje, Višarje pojejo<br />

Izdaja zgoščenke Buskelce<br />

27. 11. – Železniki, športna dvorana, sodelovanje z Jurijem Součkom<br />

Božični koncerti po Sloveniji in zamejstvu<br />

Pliberk, Kulturni dom<br />

23. 12. – Nabrežina, Kulturni dom SKD Iga Grudna<br />

*'''2006'''<br />

55 let delovanja<br />

Sveta Gora nad Novo Gorico, božični koncert<br />

Šutna pri Kamniku, cerkev, božični koncert<br />

8. 2. – Breznica pri Žirovnici<br />

12. 2. – Ljubljana, klinični center, 14. svetovni dan bolnikov<br />

4. 4. – Bled<br />

29. 4. – Kostanje na avstrijskem Koroškem, S pesmijo zidamo mostove<br />

13. 5. – Snemanje videospota za pesem Veronika, ORF<br />

6. 6. – Ljubljana, frančiškanska cerkev<br />

13. 6. – Devin pri Trstu<br />

24. 6.-2. 7. – ZDA (turneja); Cleveland, poljska cerkev sv. Stanislava; Lemont; Milwaukee; Cleveland, cerkev Marije Vnebovzete, farma Slovenske narodne podporne jednote, slovenski odm na St. Clair Avenue<br />

Lipica – 10. Tradicionalna gala prireditev<br />

15. 10. – Postonjska jama<br />

27. 10. – Ljubljana, velika dvorana Slovenske filharmonije, slavnostni koncert ob 55-letnici delovanja<br />

5. 11. – Ljubljana, velika dvorana Slovenske filharmonije, ponovitev slavnostnega koncerta<br />

7. 12. – Trst, Kulturni dom, Glasbena matica, abonma<br />

15. 12. – Ravne na Koroškem, 45 let Koroškega okteta<br />

16. 12. – Sele (A)<br />

Logarska dolina, Hotel Plesnik<br />

*'''2007'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

24.-29. 5. – Velika Britanija (turneja); Tewkesbury, Tewkesbury pomladni festival; Oxford, New College; London, All Saints Church na Margareth Street<br />

*'''2008'''<br />

Različni kraji po Sloveniji<br />

Berlin<br />

Avgust – Argentina, Urugvaj (turneja), oktet gost tamkajšnjih slovenskih društev pod častnim pokroviteljstvom veleposlanika RS v Argentini, g. Avguština Vivoda; San Martin; Lanus; Bariloche; Rosario; Montevideo; Buenos Airesu, Casa de la cultura<br />

*'''2009''' <br />

*'''2010'''<br />

7. 4.-18.4. – Argentina (turneja); Buenos Aires; Charapachay; Mendoza; Malargue; San Martin, slovenski dom; San Justo<br />

*'''2011'''<br />

60 let delovanja

== Nagrade, priznanja in odlikovanja ==
* [[1957]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]
* [[1964]] Nagrada Prešernovega sklada
* [[1966]] Red zaslug za narod
* [[1971]] Nagrada društva slovenskih skladateljev
* [[1975]] Drabosnjakova nagrada
* [[1984]] Nagrada Orlanda di Lassa (Dubrovnik)
* [[1986]] Priznanje na festivalu v Ohridu
* [[1996]] [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]


== Diskografija ==
== Diskografija ==
=== Vinilne plošče ===
'''VINILNE PLOŠČE'''
* ''Yugoslav folk songs/The Slovene octet from Ljubljana''. Philips NOO 717 R, 1954 (LP, 25 cm).
* ''Yugoslav folk songs''. Philips, N OO717R, 1954
* ''Yugoslav rhapsody/Yugoslav folk songs''. Epic, LC 3071, 1954
* ''Jugoslawische/Russische Volkslieder''. Garantie (švicarsko podjetje), GC 610, okrog 1958. (LP, 25 cm).
* ''Das Slowenische Oktet singt''. Garantie, Grammoclub Ex Libris, GC 672, okrog 1958. (LP, 25 cm).
* ''Jugoslawische/Russische Volkslieder''. Grammoclub Ex Libris, GC 610, 1957/1958
* ''Jugoslawische und russische Volkslieder''. Europäischer Phonoklub, 3402
* ''Ljetne igre-Festival Dubrovnik 1961''. RTB, LP-I/F-0102, 1962. (LP, 25cm).
* ''Das Slowenische Oktet singt''. Grammoclub Ex Libris, GC 672, 1957/1958
* ''Folk songs of Slovenia/Slovenian octet''. G et M Records, New York, N.Y., USA, 1963. (LP).
* ''Ljetne igre * Festival Dubrovnik 1961''. RTB, LP-I/F-0102, 1962
* ''The "Slovenski oktet"''. Greyco Recording Co. Pittsburg, Pa., USA, GLPS 1012, 1963. (LP).
* ''Nocoj, pa oh nocoj''. Slovenski oktet, RTB BEOGRAD LPV 1246, 1964. (LP).
* ''Folk songs of Slovenia''. G & M Records, 2518, 1963
* ''Ko so fantje proti vasi šli''. Greyco Recording Co., GLPS 1012, 1963
* ''Slovenski oktet''. RTB Beograd LP 1129, 1964. (LP).
* ''Marko skače''. RTB, LP-I-1129/LP1129, 1964/1965
* ''Jacobus Gallus Carniolus: Moteti, Madrigali/Slovenski oktet''. Mladinska knjiga, Ljubljana G/M 2, 1965. (LP, 25 cm).
* ''Slovenske narodne pesmi''. 10 pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana G/M 2, 1965. (LP, 25 cm).
* ''Jacobus Gallus Carniolus: Moteti, Madrigali''. Mladinska knjiga, G/M 3, 1964/1965
* ''Slovenske narodne pesmi''. Mladinska knjiga, G/M 4, 1964/1965
* ''Folk songs of Slovenia/The Slovenian octet''. Greyko Recording Co., GLPS 1018, 1966. (LP).
* ''Božične pesmi poje Slovenski oktet''. Mladinska knjiga U-LP-16, 1966. (LP, 25cm).
* ''Božične pesmi''. Mladinska knjiga, U-LP-16, 1966
* ''Christmas with the Slovenian octet/Božič s Slovenskim oktetom''. Greyko Recording Co., GLPS 1016, 1966
* ''Slovenski oktet''. 4 pesmi, RTB, EP 17105, 1966, (LP, 15 cm, 45 obratov na minuto).
* ''Yugoslavia's Slovenski oktet on Tour''. Greyko Recording Co., GLPS 1018, 1966/1967
* ''Slovenski oktet poje''. 16 pesmi, Gallus, Mladinska knjiga, Ljubljana/Decca, Hamburg LP 41 stereo, založilo združeno podjetje Iskra, 1969. (LP, 30 cm).
* ''Juhe, pojdem u Škufeče'' Slovenia records Chicago Ill., Sl-5 L80w-1341, 1966/1967
* ''Katrca, slovenske ljudske pesmi/Slovenski oktet''. Glasbeno vodstvo Valens Vodušek, 14 pesmi, Helidon FLP 03-003 stereo in mono, 1970. (LP, 30 cm).
* ''Večernji zvon''. RTB, EP 17105, 1966/1968
* ''Sedem rož/Slovenski oktet''. Glasbeno vodstvo Valens Vodušek, Helidon FLP 09-009 stereo in mono, 1972. (LP, 30 cm).
* ''Slovenski oktet poje''. Gallus Mladinska knjiga&Decca, LP 41, 1969
* ''S pesmijo okrog sveta. Mednarodne ljudske pesmi za moški zbor''. Helidon FLP 09-012 stereo, 1973. (LP, 30 cm).
* ''Katrca''. Helidon, FLP 03-003, 1970
* ''Makedonska pravoslavna crkva Macedonian spiritual music''. (XIX century) SOKOJ, POR-024. (LP).
* ''Slovenski oktet 25 let''. Album treh plošč, 48 pesmi, Helidon Ljubljana, FLP 09-018/1-3 (LP).
* ''Sedem rož''. Helidon, FLP 09-009, 1972
* ''S pesmijo okrog sveta''. Helidon, FLP 09-012, 1973
* ''Slovenski oktet Nocoj in vselej''. Založba kaset in plošč RTL LD 0700 STEREO SOKOJ. (LP).
* ''Nocoj, pa oh nocoj''. RTB, LPV1246, 1973
* ''The slovenian mastersingers of SLovenia Slovenski oktet''. Založba kaset in plošč RTL, sodelovala Postojnska jama, LD 1470 STEREO SOKOJ. (LP).<br />
* ''25 let''. Helidon, FLP 09-018/1-3, 1977
'''KASETE'''
* ''Stokrat na zdravje I''. Helidon, EP-135, 1979
* ''Ribniška/Slovenski oktet''. Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana 001, 1970. (MC).
* ''Stokrat na zdravje II''. Helidon, EP-136, 1979
* ''Bratci veseli vsi/Slovenski oktet''. Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana 112, 1973. (MC).
* ''Makedonska pravoslavna crkva''. Bogoslovski fakultet »Sveti Kliment Ohridski«, POR-024, 1981
* ''Sedem rož/Slovenski oktet''. Helidon K 15 00909, 1975. (MC).
* ''Nocoj in vselej''. Založba kaset in plošč RTL, LD 0700, 1981/1983
* ''S pesmijo okrog sveta. Helidon K 16, 01209, 1975. (MC).
* ''Božične pesmi''. Poje Slovenski oktet, orgle Hubert Bergant. Založba kaset in plošč RTL KD 0935 STEREO SOKOJ. (MC).
* ''The slovenian mastersingers of Yugoslavia''. Založba kaset in plošč RTL, LD 1470, 1987
* ''Slovenski oktet Nocoj in vselej''. Založba kaset in plošč RTL. KD0700 (MC).
* ''The Slovenski oktet Live from international Dubrovnik festival''. Izdal Slovenski oktet. (MC).
* ''Slovenian mastersingers from Yugoslavia Slovenski oktet''. Založba kaset in plošč RTL, KD 1470. (MC).
* ''Slovenski oktet Domovini''. Založba kaset in plošč RTL KD 2057. (MC).
'''ZGOŠČENKE'''
* ''Slovenski oktet in Nicolai Gedda''. RTV Slovenija, ZKP 101182, Posnetek ORF, Glasbeni festival CARINTHISCHER SOMMER OSOJE-BELJAK, 15. julij 1990. (CD).
* ''Slovenski oktet Domovini''. RTV Slovenija, ZKP 100666. (CD).
* ''Slovenski oktet-The mastersingers of Slovenia''. Rtv Slovenija, ZKP 102479, Sponzor Postojnska jama, turizem, p. o. in HOT, hoteli-turizem, d.o.o., 1995. (CD).
* ''Slovenski oktet''. RTV Slovenija, ZKP 102387, 1995. (CD).
* ''Slovenski oktet - Mojcej''. Založba Helidon, 6790018, 1996. (CD).
* ''Slovenski oktet - The mastersingers of Slovenia''. RTV Slovenija, ZKP DD 0300, 1996. (CD).
* ''Stokrat na zdravje - Slovenski oktet''. RTV Slovenija, ZKP 104176. 1998. (CD).
* ''Slovenski oktet - Nocoj in vselej - 50 let''. RTV Slovenija, ZKP106484, 2001. (CD).
* ''Slovenski oktet The Slovene octet Slovenske umetne in ljudske pesmi''. Izdalo: Društvo Slovenski oktet, izdajo podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, generalni pokrovitelj: Krka, Ljubjana, 2003. (CD)
* ''Buskelce''. Založilo KD Slovenski oktet, izdajo zgoščenke so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Krka, d.d. Novo mesto, Sava, d.d., Kranj. Ljubljana 2005. (CD).
* ''Pri farni cerkvici''. Založilo: KD Slovenski oktet, pokrovitelj Krka, d.d., Novo mesto, Ljubljana 2006. (CD)
* ''Pa se sliš''. Posnetki arhiva Radia Slovenija, uredila Peter Bedjanič in Danilo Čadež, izid podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, RTV Slovenija ZKP Ljubljna, 2006. (CD).
* ''Slovenski oktet''. Arhivski posnetki Slovenskega okteta, posneto med leti 2002/2006. Založil KD Slovenski oktet, Ljubljana. (CD).
* ''Janez Lipušček tenor operni odlomki in posnetki Slovenskega okteta s soli Janeza Lipuščka''. Uredila Peter Bedjanič in Mojca Menart, izid podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, uredništvo za resno glasbo Programa Ars, RTV Slovenija, ZKP Ljubljana 2008. (CD). /11. Janez Bole-Nocoj pa oh nocoj; 12. O. Halma-Ej Hora, Hora; 13. Č. Šedlbauer: Teče voda, teče; 14. Kitajska narodna, arr. M. Lipovšek-Caj na jao; 15. S. Žarov-Monotono zvoni zvonček; 16. S. Žarov-Večerni zvon./
* ''Društvo mrtvih pesnikov - Krog''. Izdano v sodelovanju z VAL 202, Radio Slovenija, RTV Slovenija, ZKP, Ljubljana 2010. /13. Ti si vse./
* ''Radovan Gobec - Skladatelj: Minljiv si...''. Izdano v sodelovanju z Radio Slovenija, Program ARS, izbral in uredil Mitja Gobec, ploščo je finančno podprl Marjan Jesih, RTV Slovenija, ZKP, Ljubljana 2010. (CD). /17. 1. venček slovenskih napitnic za moški zbor, odlomek (1987) Slovenski oktet, umetniški vodja Anton Nanut, solo Eva Novšak-Houška - mezzosopran, Silvo Mihelčič - harmonika./
* ''Kaktus''. Ljubljana: Kulturno društvo Slovenski oktet, 2010. (CD).


== Slovenski oktet danes ==
=== Kasete ===
Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta [[1996]], ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot ''Kulturno društvo Slovenski oktet''.<br />


* ''Ribniška''. Produkcija kaset in plošč RTL, 001, 1970
'''ZASEDBA'''
* ''Marko skače''. RTB, NK 10019, 1970/1971
*[[Vladimir Čadež (tenor)|Vladimir Čadež]], [[Rajko Meserko]] – prvi [[tenor]]
* ''Bratci veseli vsi''. Produkcija kaset in plošč RTL, 112, 1973
*[[Marjan Trček]], [[Janez Triler]] – drugi [[tenor]]
* ''Sedem rož''. Helidon, K 15 09-009, 1972/1976
*[[Jože Vidic]], [[Darko Vidic]] – [[bariton (glas)|bariton]]
* ''S pesmijo okrog sveta''. Helidon, K 16 012 09, 1973/1976
*[[Matej Voje]], [[Janko Volčanšek]] – [[bas]]<br />
* ''Nocoj, pa oh nocoj''. RTB, NK 10265, 1976/1977
* ''Nocoj in vselej''. Založba kaset in plošč RTL, KD 0700, 1981/1983
* ''Božične pesmi''. Založba kaset in plošč RTL, KD 0935, 1983
* ''Live from international Dubrovnik festival''
* ''Slovenian mastersingers from Yugoslavia''. Založba kaset in plošč RTL, KD 1470, 1984
* ''Katrca''. Helidon, K209, 1986
* ''Domovini''. Založba kaset in plošč RTL, KD 2057, 1990/1991
* ''Nicolai Gedda in Slovenski oktet''. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, KD 2199, 1993
* ''Bratci veseli vsi''. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, KD 2338, 1995
* ''Nocoj in vselej''. RTV Slovenija, ZKP 326165, 2001


=== Digitalne plošče ===
'''UMETNIŠKI VODJA'''
* ''Katrca''. Helidon, 6.790001, 1989
* ''Domovini''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0066, 1991
* ''Nicolai Gedda in Slovenski oktet''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0118, 1993
* ''Bratci veseli vsi''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0238, 1995
* ''The mastersingers of Slovenia''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0247, 1995
* ''The mastersingers of Slovenia''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0300, 1996
* ''Najlepše božične pesmi''. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0346, 1996
* ''Mojcej''. Helidon, 6790018, 1996
* ''Stokrat na zdravje!''. RTV Slovenija, ZKP RTVS 104176, 1998
* ''Nocoj in vselej''. RTV Slovenija, ZKP RTVS 106484, 2001
* ''Slovenske umetne in ljudske pesmi''. KD Slovenski oktet, SO-001, 2003
* ''Buskelce''. KD Slovenski oktet, SO-002, 2005
* ''Pri farni cerkvici''. KD Slovenski oktet, 2006
* ''Pa se sliš''. RTV Slovenija, ZKP RTVS 109799, 2006
* ''Arhivski posnetki Slovenskega okteta'' iz obdobja od 2002 do 2006. KD Slovenski oktet, 2009
* ''[[Kaktus (album)|Kaktus]]''. KD Slovenski oktet, 2010
* ''[[Božič s Slovenskim oktetom]]''. KD Slovenski oktet, 2012
*''Drumǝlca'', KD Slovenki oktet, 2021


== Sklici in opombe ==
*[[Jože Vidic]] (2008 – danes)
{{opombe}}


== Zunanje povezave ==
'''PREDSEDNIK'''<br />


* [http://www.slovenski-oktet.si/ Slovenski-oktet.si] - uradna stran
*[[Jože Vidic]] (2008 – danes)


== Drugi o Slovenskem oktetu ==
== Glej tudi ==
Slovenski oktet si je ob svoji ustanovitvi naložil težko, a lepo nalogo: nadaljevati bogato tradicijo zborovskega petja Slovencev, se pravi prikazovati visoko stopnjo vokalne produkcije in reprodukcije slovenskega in drugih narodov doma in v tujini, negovati kakovostno komorno poetje ter v izpiljeni interpretaciji povečati zanimanje za ljudsko in umetno petje.<br />
Slovenski oktet poje že 60 let. V tem času je s čarobnim pritrkavanjem najbolj popolnega in hkrati najbolj občutljivega inštrumenta, človeškega glasu, privabil k obredu poslušanja milijonsko množico doma in po svetu. Sodobnemu človeštvu je na vseh petih celinah najbolj preprosoto, a hkrati globoko, polno in doživeto sporočil prvinske lastnosti glasbene govorice, ki ne glede na jezik in okolje, v katerem je nastala in iz katerega izvira, opaja človeško dušo in z izvirno močjo svojega bistva, saj sta človek in glasba dvojnost v enem in obenem nerazdružljiva enota od pradavnine do današnjega dne.<br />


* [[seznam slovenskih pevskih zborov]]
Slovenski oktet je dojel ključ te skrivnostne prvinske glasbene govorice in s svojim izvajanjem prenaša poslušalca k izvirom zvoka, torej k bistvu človekovega obstoja. Tako se z njegovim petjem lahko poistoveti vsakdo, ki mu je glasba v estetski užitek, v katerem se zrcali tudi del njene obrednosti, tesno povezane z življenjskim vsakdanom posameznika in skupnosti, iz katere izhaja.<br />

Slovenski oktet je fenomen, ki mu ni primere v svetovnem razgledju poustvarjalnih ansamblov komorne zasedbe. Slovenski oktet poje temveč ustvarja in s svojim izvajanjem sklene s poslušalcem polno celoto. Občinstvo Slovenskega okteta med njegovim izvajanjem ne posluša, temveč poje skupaj z njim se hkrati s pevci poglablja v dejanskost skladbe, z njimi podoživlja zvok in interpretacijo; poslušalec se z oktetom preprosto zlije.<br />
V tem je moč in edinstvenost Slovenskega okteta, da vsakega poslušalca pritegne k sebi in mu da občutek, da skupaj uživata darove glasbenega izraza.<br />
In ker se to dogaja že več kot pol stoletja - tako v Sloveniji kot v svetu -, se je Slovenski oktet zakoreninil tako globoko v podzavest ljudskega čutenja, da je postal del kolektivnega bogastva slovenskega naroda in vsega človeštva. ''"...iskren, ljudsko pristen čustven izraz razume vsak, čeprav je s povsem druge celine in četudi jezika ne razume."'' (Bogdan Pogačnik: Japonski dnevnik 5, Delo, 26. 12. 1971)<br />

Slovenski oktet je pojem, ki si je v slovenski kolektivni zavesti pridobil mesto, kakršno pripada Prešerno ali Cankarju v ožjem književnem in širšem kulturnem smislu, ali kakor ga ima Bled v krajinskem smislu ali Triglav v splošni simboliki slovenskega naroda.<br />
Prav takšna ikona je Slovenski oktet.<br />
Slovenski oktet je pojem za vzorno petje, za globoko, subtilno in mnogoplastno podoživljanje zborovske skladbe, za reprezentančno vizitko na najvišji protokolarni ravni, za toplo, sproščeno, igrivo in iskrivo poklepetavanje s poslušalci na pokoncertnih srečanjih. Kajti pri vseh generacijah Slovenskega okteta je bil in tudi je človeški dejavnik poln izjemnih odtenkov, ki prispevajo k celostni podobi ansambla in ga dvigujejo nad povprečje. Osem vrhunskih pevcev, ki ne skrivajo svojega človeškega obraza, ki se izražajo z lučmi in sencami, iz kakršnega je pač zgrajen vsak človeški značaj.<br />
Druga plat fenomena je dejstvo, da so v Slovenskem oktetu vedno nadpovprečni pevci, s poudarjenimi človeškimi in značajskimi lastnostmi, ki so v oktetu dosegle svojo optimalno uravnoteženost. Zato so vedno dosegali izjemno zlitost glasov, izredno globoke in dognane interpretacije in nadpovprečno sposobnost pronicanja v tujo glasbeno oziroma zborovsko literaturo.<br />

Zato ni bilo težko - s srcem na dlani - posredovati evropskemu in neevropskemu poslušalcu tisto, kar je sam želel slišati, ker se je ansamblu s svojo izjemno interpretativno nadarjenostjo in zmogljivostjo, sposobnostjo in pevsko disciplino hitro uspelo dokopati do bistva sporočila katerekoli glasbe. Ker je izraža prvinskost sàmo, je to prvinskost brez težav dojel tudi pripadnik slehernega naroda, rase in jezika katerekoli kulture in katerekoli omike, ki je poslušal Slovenski oktet. <ref> Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana 2007, str. 7.</ref>

== Zunanje povezave ==
* [http://www.slovenski-oktet.si/ Domača stran Slovenski oktet]
* [http://www.facebook.com/profile.php?id=100001424188787 Facebook profil Slovenski oktet]
* [http://www.youtube.com/user/slovenskioktet Youtube kanal Slovenski oktet]

== Reference ==
{{opombe}}


{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{-}}
{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}


[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1951]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]

Trenutna redakcija s časom 17:57, 23. februar 2023

Slovenski oktet
Portret
Slovenski oktet leta 1963
Osnovni podatki
Znan tudi kotSlovenski vokalni oktet, The slovenian mastersingers, The mastersingers of Slovenia, The Slovene octet, The Slovenian octet, Das Slowenische Oktett, Octet de Slovénie, L' Otteto Sloveno, Den Slovenske Oktett
IzvorLjubljana
SlogiSlovenska narodna, ljudska in umetna pesem; Klasična glasba; Komorna glasba; Svetovna glasbena vokalna literatura
Leta delovanja27. september 1951 – danes
ZaložbaKD Slovenski oktet, samozaložba
ČlaniRok Ferenčak
David Jagodic
Andrej Oder
Darko Vidic
Jože Vidic
Matej Voje
Janko Volčanšek
Janez Triler
Nekdanji članiPeter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Danilo Čadež, Vladimir Čadež, Peter Čare, Primož Dekleva, Gašper Dermota, Rudolf Francl, Borut Gorinšek, Božo Grošelj, Marij Kogoj, Jože Kores, Tone Kozlevčar, Janez Lipušček, Armando Mariutti, Rajko Meserko, Dragiša Ognjanović, Juraj Pajanović, Zdravko Perger, Roman Petrovčič, Tone Petrovčič, Tim Ribič, Andrej Ropas, Marjan Štefančič, Andrej Štrukelj, Artur Šulc, Tomaž Tozon, Marjan Trček, Samo Vremšak, Tomaž Zadnikar, Igor Ziernfeld

Slovenski oktet je slovenska pevska zasedba. Nastal je na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je odlično zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Roman Petrovčič, Tone Kozlevčar, Tone Petrovčič in Artur Šulc ter njihov prvi umetniški vodja Janez Bole so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.

Slovenski oktet danes

[uredi | uredi kodo]

Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.

Zasedba

[uredi | uredi kodo]

Umetniški vodja

[uredi | uredi kodo]

Predsednik

[uredi | uredi kodo]

Nekdanji člani

[uredi | uredi kodo]

Prvi tenor

[uredi | uredi kodo]

Gašper Dermota (1951–1966), Janez Lipušček (1951–1965), Rudolf Francl (1966–1967), Danilo Čadež (1966–1996), Jože Kores (1966–1978), Igor Ziernfeld (1978–1996), Andrej Ropas (1996–2010), Rajko Meserko (2010–2014), Vladimir Čadež (1996–2018), Tim Ribič (2014–2019)

Drugi tenor

[uredi | uredi kodo]

Božo Grošelj (1951–1978), Marij Kogoj (1951–1966), Peter Ambrož (1966–1996, 1999–2000), Marjan Trček (1992–1996, 2010–2016), Jože Banič (1978–1992, 1996–1999), Rajko Meserko (2000–2010, 2016–2018)

Bariton

[uredi | uredi kodo]

Tone Kozlevčar (1951–1978), Roman Petrovčič (1951–1960), Andrej Štrukelj (1960–1978), Samo Vremšak (1978), Peter Bedjanič (1978–1996), Tomaž Tozon (1978–1996), Zdravko Perger (1996–2000), Primož Dekleva (2000–2010)

Bas

[uredi | uredi kodo]

Tone Petrovčič (1951–1960), Artur Šulc (1951–1960), Dragiša Ognjanović (1960–1967), Marjan Štefančič (1960–1992), Peter Čare (1966–1996), Borut Gorinšek (1991–1996), Juraj Pajanović (1996–2000), Armando Mariutti (2000), Tomaž Zadnikar (2001–2002)

Umetniški vodje

[uredi | uredi kodo]

Janez Bole (1951–1957), Valens Vodušek (1957–1972), Darijan Božič (1972–1974), Anton Nanut (1974–1999), Mirko Cuderman (2000–2008)

Predsedniki

[uredi | uredi kodo]

Boris Trampuž (1951–1957), Bogdan Pogačnik (1957–1997), Anton Bebler (1997–2007)

Zasedbe

[uredi | uredi kodo]

Povsem natačno vseh postav ni mogoče zapisati, saj so nekater pevci peli eno leto, spet drugi so v predvidevanju zamenjav obiskovali vaje že leto prej; menjava je sledila iz ene sezone v drugo, ki pa je bila v istem letu. Nekateri pevci so peli tudi v alternaciji.

  • Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj (tenorist), Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Roman Petrovčič, Artur Šulc, Tone Petrovčič (1951–1960)
  • Gašper Dermota, Janez Lipušček, Marij Kogoj (tenorist), Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša (1960–1965)
  • Gašper Dermota, Rudolf Francl, Danilo Čadež, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič, Dragiša Ognjanovič (1966)
  • Danilo Čadež, Jože Kores, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Andrej Štrukelj, Tone Kozlevčar, Marjan Štefančič, Peter Čare (1967–1978)
  • Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Samo Vremšak, Marjan Štefančič, Peter Čare (1978)
  • Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Jože Banič, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marjan Štefančič, Peter Čare (1978–1991)
  • Danilo Čadež, Igor Ziernfeld, Peter Ambrož, Marjan Trček, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Peter Čare, Borut Gorinšek (1991–1996)
  • Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Jože Banič, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović (1996–2000)
  • Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Peter Ambrož, Jože Vidic, Zdravko Perger, Matej Voje, Juraj Pajanović (2000)
  • Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Armando Mariutti (2000–2001)
  • Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Tomaž Zadnikar (2001–2002)
  • Vladimir Čadež, Andrej Ropas, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje, Janko Volčanšek (2002–2010)[1]
  • Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Janez Triler, Marjan Trček, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (2010–2014)
  • Vladimir Čadež, Tim Ribič, Janez Triler, Marjan Trček, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (2014–2016)
  • Vladimir Čadež, Tim Ribič, Janez Triler, Rajko Meserko, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2016)
  • Tim Ribič, Rok Ferenčak, Janez Triler, David Jagodic, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2018)
  • Rok Ferenčak, Andrej Oder, Janez Triler, David Jagodic, Jože Vidic, Darko Vidic, Matej Voje, Janko Volčanšek (od 2019)

Nastopi, koncerti in drugo

[uredi | uredi kodo]
Slovenski oktet pred koncertom v Mariboru leta 1962

Slovenski oktet je imel po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji več kot 6000 samostojnih koncertov.

Diskografija

[uredi | uredi kodo]

Vinilne plošče

[uredi | uredi kodo]
  • Yugoslav folk songs. Philips, N OO717R, 1954
  • Yugoslav rhapsody/Yugoslav folk songs. Epic, LC 3071, 1954
  • Jugoslawische/Russische Volkslieder. Grammoclub Ex Libris, GC 610, 1957/1958
  • Jugoslawische und russische Volkslieder. Europäischer Phonoklub, 3402
  • Das Slowenische Oktet singt. Grammoclub Ex Libris, GC 672, 1957/1958
  • Ljetne igre * Festival Dubrovnik 1961. RTB, LP-I/F-0102, 1962
  • Folk songs of Slovenia. G & M Records, 2518, 1963
  • Ko so fantje proti vasi šli. Greyco Recording Co., GLPS 1012, 1963
  • Marko skače. RTB, LP-I-1129/LP1129, 1964/1965
  • Jacobus Gallus Carniolus: Moteti, Madrigali. Mladinska knjiga, G/M 3, 1964/1965
  • Slovenske narodne pesmi. Mladinska knjiga, G/M 4, 1964/1965
  • Božične pesmi. Mladinska knjiga, U-LP-16, 1966
  • Christmas with the Slovenian octet/Božič s Slovenskim oktetom. Greyko Recording Co., GLPS 1016, 1966
  • Yugoslavia's Slovenski oktet on Tour. Greyko Recording Co., GLPS 1018, 1966/1967
  • Juhe, pojdem u Škufeče Slovenia records Chicago Ill., Sl-5 L80w-1341, 1966/1967
  • Večernji zvon. RTB, EP 17105, 1966/1968
  • Slovenski oktet poje. Gallus Mladinska knjiga&Decca, LP 41, 1969
  • Katrca. Helidon, FLP 03-003, 1970
  • Sedem rož. Helidon, FLP 09-009, 1972
  • S pesmijo okrog sveta. Helidon, FLP 09-012, 1973
  • Nocoj, pa oh nocoj. RTB, LPV1246, 1973
  • 25 let. Helidon, FLP 09-018/1-3, 1977
  • Stokrat na zdravje I. Helidon, EP-135, 1979
  • Stokrat na zdravje II. Helidon, EP-136, 1979
  • Makedonska pravoslavna crkva. Bogoslovski fakultet »Sveti Kliment Ohridski«, POR-024, 1981
  • Nocoj in vselej. Založba kaset in plošč RTL, LD 0700, 1981/1983
  • The slovenian mastersingers of Yugoslavia. Založba kaset in plošč RTL, LD 1470, 1987

Kasete

[uredi | uredi kodo]
  • Ribniška. Produkcija kaset in plošč RTL, 001, 1970
  • Marko skače. RTB, NK 10019, 1970/1971
  • Bratci veseli vsi. Produkcija kaset in plošč RTL, 112, 1973
  • Sedem rož. Helidon, K 15 09-009, 1972/1976
  • S pesmijo okrog sveta. Helidon, K 16 012 09, 1973/1976
  • Nocoj, pa oh nocoj. RTB, NK 10265, 1976/1977
  • Nocoj in vselej. Založba kaset in plošč RTL, KD 0700, 1981/1983
  • Božične pesmi. Založba kaset in plošč RTL, KD 0935, 1983
  • Live from international Dubrovnik festival
  • Slovenian mastersingers from Yugoslavia. Založba kaset in plošč RTL, KD 1470, 1984
  • Katrca. Helidon, K209, 1986
  • Domovini. Založba kaset in plošč RTL, KD 2057, 1990/1991
  • Nicolai Gedda in Slovenski oktet. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, KD 2199, 1993
  • Bratci veseli vsi. Založba kaset in plošč RTV Slovenija, KD 2338, 1995
  • Nocoj in vselej. RTV Slovenija, ZKP 326165, 2001

Digitalne plošče

[uredi | uredi kodo]
  • Katrca. Helidon, 6.790001, 1989
  • Domovini. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0066, 1991
  • Nicolai Gedda in Slovenski oktet. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0118, 1993
  • Bratci veseli vsi. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0238, 1995
  • The mastersingers of Slovenia. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0247, 1995
  • The mastersingers of Slovenia. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0300, 1996
  • Najlepše božične pesmi. RTV Slovenija, ZKP RTVS DD0346, 1996
  • Mojcej. Helidon, 6790018, 1996
  • Stokrat na zdravje!. RTV Slovenija, ZKP RTVS 104176, 1998
  • Nocoj in vselej. RTV Slovenija, ZKP RTVS 106484, 2001
  • Slovenske umetne in ljudske pesmi. KD Slovenski oktet, SO-001, 2003
  • Buskelce. KD Slovenski oktet, SO-002, 2005
  • Pri farni cerkvici. KD Slovenski oktet, 2006
  • Pa se sliš. RTV Slovenija, ZKP RTVS 109799, 2006
  • Arhivski posnetki Slovenskega okteta iz obdobja od 2002 do 2006. KD Slovenski oktet, 2009
  • Kaktus. KD Slovenski oktet, 2010
  • Božič s Slovenskim oktetom. KD Slovenski oktet, 2012
  • Drumǝlca, KD Slovenki oktet, 2021

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Boris Pangerc, Slovenski oktet, Ljubljana 2007, str. 226-229.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenski_oktet&oldid=5936968«