Pojdi na vsebino

Ulomek: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: sr:Разломак
m vrnitev sprememb uporabnika Lojzek8441 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika XJaM
Oznaka: vrnitev
 
(43 vmesnih redakcij 23 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Ulómek''' je v [[matematika|matematiki]] zapis oblike <math>\frac{a}{b}</math> (ali tudi '''''a''/''b''''') pri čemer sta ''a'' in ''b'' celi števili in je ''b'' različen od 0. Ulomek je [[urejen par]] celih števil, vendar pri ulomkih ni v navadi zapis v obliki (''a'', ''b''). [[Število]] ''a'' se imenuje [[števec]] in ''b'' [[imenovalec]] ulomka.
'''Ulómek''' je v [[matematika|matematiki]] zapis oblike <math>\frac{a}{b}</math> (ali tudi '''''a''/''b''''') pri čemer sta ''a'' in ''b'' celi števili in je ''b'' različen od 0. Ulomek je [[urejeni par]] celih števil, vendar pri ulomkih ni v navadi zapis v obliki (''a'', ''b''). [[Število]] ''a'' se imenuje [[števec]] in ''b'' [[imenovalec]] ulomka.


Vsak ulomek predstavlja [[racionalno število]]. Ulomka ''a''/''b'' in ''c''/''d'' predstavljata isto racionano število natanko tedaj, ko velja ''a'' · ''d'' = ''b'' · ''c''. S tem je na [[množica|množici]] ulomkov določena [[ekvivalenčna relacija]], ki določa [[kvocientna množica|kvocientno množico]] racionalnih števil.
Vsak ulomek predstavlja [[racionalno število]]. Ulomka ''a''/''b'' in ''c''/''d'' predstavljata isto racionano število natanko tedaj, ko velja ''a'' · ''d'' = ''b'' · ''c''. S tem je na [[množica|množici]] ulomkov določena [[ekvivalenčna relacija]], ki določa [[kvocientna množica|kvocientno množico]] racionalnih števil.


Celo število ''n'' lahko predstavilo z ulomkom oblike ''n''/1. To pomeni, da je vsako celo število tudi racionalno, oziroma, da je množica celih števil [[podmnožica]] množice racionalnih števil.
Celo število ''n'' lahko predstavilo z ulomkom oblike ''n''/1. To pomeni, da je vsako celo število tudi racionalno, oziroma, da je množica celih števil [[podmnožica]] množice racionalnih števil.

Če je |''a''| < |''b''|, je ''a''/''b'' '''pravi ulomek''', drugače pa je '''nepravi ulomek'''.


== Računanje z ulomki ==
== Računanje z ulomki ==
Vrstica 17: Vrstica 15:
Ulomek '''krajšamo''' tako, da števec in imenovalec delimo s poljubnim skupnim deliteljem teh dveh števil. Dobljeni ulomek predstavlja isto racionalno število kot prvotni.
Ulomek '''krajšamo''' tako, da števec in imenovalec delimo s poljubnim skupnim deliteljem teh dveh števil. Dobljeni ulomek predstavlja isto racionalno število kot prvotni.


Pravimo, da je ulomek '''okrajšan''', če sta števec in imenovalec [[tuje število|tuji števili]]. Vsak ulomek je ekvivalenten natanko enemu okrajšanemu ulomku s pozitivnim imenovalcem. Da ulomek okrajšamo, moramo preprosto deliti števec in imenovalec z njunim [[največji skupni delitelj|največjim skupnim deliteljem]]:
Rečemo, da je ulomek '''okrajšan''', če sta števec in imenovalec [[tuje število|tuji števili]]. Vsak ulomek je ekvivalenten natanko enemu okrajšanemu ulomku s pozitivnim imenovalcem. Da ulomek okrajšamo, moramo preprosto deliti števec in imenovalec z njunim [[največji skupni delitelj|največjim skupnim deliteljem]]:


: <math>{192\over 312} = {192 : 24\over 312 : 24} = {8\over 13} \; </math>
: <math>{192\over 312} = {192 : 24\over 312 : 24} = {8\over 13} \; </math>
Vrstica 23: Vrstica 21:
=== [[Seštevanje]] ===
=== [[Seštevanje]] ===


Če imata ulomka enak imenovalec, lahko seštejemo samo oba števca.
Če imata ulomka enak imenovalec, seštejemo samo njuna števca, imenovalec pa prepišemo.

: <math>\frac{a}{b}+\frac{c}{b}=\frac{a+c}{b}</math>


Če imata ulomka različna imenovalca, ju moramo najprej razširiti na skupni imenovalec:
Če imata ulomka različna imenovalca, ju moramo najprej razširiti na skupni imenovalec:
Vrstica 32: Vrstica 32:


Za odštevanje velja podobno kot za seštevanje:
Za odštevanje velja podobno kot za seštevanje:

Z istim imenovalcem:

: <math>\frac{a}{b}-\frac{c}{b}=\frac{a-c}{b}</math>

Z različnim imenovalcem:


: <math>\frac{a}{b}-\frac{c}{d}=\frac{ad-bc}{bd}</math>
: <math>\frac{a}{b}-\frac{c}{d}=\frac{ad-bc}{bd}</math>
Vrstica 51: Vrstica 57:
== Glej tudi ==
== Glej tudi ==


* [[racionalna števila]]
* [[racionalno število]]
* [[enotski ulomek]]
* [[enotski ulomek]]
* [[sosednji ulomek]]
* [[desetiški ulomek]]
* [[sosednja ulomka]]
* [[Midyjev izrek]]
* [[Fareyjevo zaporedje]]
* [[Fareyjevo zaporedje]]
* [[egipčanski ulomek]]
* [[egipčanski ulomek]]
Vrstica 60: Vrstica 68:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

{{Wikislovar|ulomek|Ulomek}}
{{Wikislovar|ulomek|Ulomek}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Teorija števil]]
[[Kategorija:Ulomki|*]]


[[Kategorija:Teorija števil]]
[[ar:كسر]]
[[ay:Pachjta]]
[[Kategorija:Števila]]
[[Kategorija:Elementarna aritmetika]]
[[be:Дроб]]
[[Kategorija:Ulomki| ]]
[[be-x-old:Дробы]]
[[bg:Дроб (математика)]]
[[bn:ভগ্নাংশ (গণিত)]]
[[ca:Fracció]]
[[cs:Zlomek]]
[[da:Brøk]]
[[de:Bruchrechnung]]
[[el:Κλάσμα]]
[[en:Fraction (mathematics)]]
[[eo:Frakcio (matematiko)]]
[[es:Fracción]]
[[fa:کسر (ریاضی)]]
[[fi:Jaollisuus]]
[[fr:Fraction (mathématiques)]]
[[gd:Bloigh (matamataig)]]
[[he:שבר (מתמטיקה)]]
[[hi:भिन्न]]
[[id:Pecahan]]
[[is:Almenn brot]]
[[it:Frazione (matematica)]]
[[ja:分数]]
[[ko:분수 (수학)]]
[[lmo:Frazziun]]
[[lt:Trupmena]]
[[ml:ഭിന്നസംഖ്യ]]
[[ms:Pecahan]]
[[nds:Bröök]]
[[nl:Breuk (wiskunde)]]
[[nn:Brøk]]
[[no:Brøk]]
[[pl:Ułamek]]
[[pt:Fração]]
[[qu:Ch'iqtaku]]
[[ru:Рациональная дробь]]
[[scn:Frazzioni (matimàtica)]]
[[simple:Fraction (mathematics)]]
[[sk:Zlomok (matematika)]]
[[sq:Thyesa]]
[[sr:Разломак]]
[[sv:Bråk]]
[[ta:பின்னம்]]
[[th:เศษส่วน]]
[[uk:Дроби]]
[[yi:בראכטייל]]
[[zh:分數]]

Trenutna redakcija s časom 12:51, 2. oktober 2020

Ulómek je v matematiki zapis oblike (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0. Ulomek je urejeni par celih števil, vendar pri ulomkih ni v navadi zapis v obliki (a, b). Število a se imenuje števec in b imenovalec ulomka.

Vsak ulomek predstavlja racionalno število. Ulomka a/b in c/d predstavljata isto racionano število natanko tedaj, ko velja a · d = b · c. S tem je na množici ulomkov določena ekvivalenčna relacija, ki določa kvocientno množico racionalnih števil.

Celo število n lahko predstavilo z ulomkom oblike n/1. To pomeni, da je vsako celo število tudi racionalno, oziroma, da je množica celih števil podmnožica množice racionalnih števil.

Računanje z ulomki[uredi | uredi kodo]

Razširjanje[uredi | uredi kodo]

Ulomek razširimo tako, da števec in imenovalec pomnožimo z istim (od 0 različnim) številom. Dobljeni ulomek predstavlja isto racionalno število kot prvotni. Zgled:

Krajšanje[uredi | uredi kodo]

Ulomek krajšamo tako, da števec in imenovalec delimo s poljubnim skupnim deliteljem teh dveh števil. Dobljeni ulomek predstavlja isto racionalno število kot prvotni.

Rečemo, da je ulomek okrajšan, če sta števec in imenovalec tuji števili. Vsak ulomek je ekvivalenten natanko enemu okrajšanemu ulomku s pozitivnim imenovalcem. Da ulomek okrajšamo, moramo preprosto deliti števec in imenovalec z njunim največjim skupnim deliteljem:

Seštevanje[uredi | uredi kodo]

Če imata ulomka enak imenovalec, seštejemo samo njuna števca, imenovalec pa prepišemo.

Če imata ulomka različna imenovalca, ju moramo najprej razširiti na skupni imenovalec:

Odštevanje[uredi | uredi kodo]

Za odštevanje velja podobno kot za seštevanje:

Z istim imenovalcem:

Z različnim imenovalcem:

Množenje[uredi | uredi kodo]

Ulomka zmnožimo tako, da zmnožimo oba števca med sabo in oba imenovalca med sabo:

Deljenje[uredi | uredi kodo]

Deljenje pomeni množenje z obratno vrednostjo (drugi ulomek obrnemo):

Deljenje lahko zapišemo tudi v obliki dvojnega ulomka:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]